|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 9. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila v sredo 30.11.2005. Seje se je pričela ob 15.05 in se zaključila ob 16.55 uri. predsednik je pričel 9. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51., 51 .a in 51. b in petega odstavka 53. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Opravičili so se: * * * Na sejo sta bila vabljena: - - - Od vabljenih so se seje udeležili: * * * O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo. * * * S sklicem dne 29.11.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
RAZŠIRITEV Na predlog Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je predsednik da, dnevni red seje razširijo s točko:
Predlog za razširitev je bil sprejet. 30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). DNEVNI RED Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
Predlagan dnevni red je bil sprejet. 30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 1. točki dnevnega reda: Zakon je Državni zbor sprejel na 11 redni seji v. sredo 23.11.2005 in so ga državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko v četrtek 24.11.2005. Predlog skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Rado Krpač) za odložilni veto, so prejeli s sklicem. 29.11.2005 po elektronski pošti in faksu. Zakon je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Poročilo komisije so prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Kratko obrazložitev je v imenu predlagateljev odložilnega veta podal prvopodpisani, Rado Krpač. Kratko obrazložitev je v imenu predlagateljev zakona podal dr. Andrej Bajuk, Minister za finance. Razpravljali so Jože Ilc, mag. Zlatko Jenko, prof.dr. Jože Mencinger, Vincenc Otoničar, Darko Fras, Robert Čeh, prof. dr. Alojz Križman, Anton Kampuš, Anton Peršak, Marta Turk, prof.dr. Janvit Golob, Cvetko Zupančič. Repliko so podali Darko Fras, mag. Dušan Semolič in Ladislav kaluža. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 9. izredni seji, dne 30. 11. 2005, ob obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (Zdoh-1D), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 11. seji, dne 23. 11. 2005, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini. Obrazložitev: Komisija državnega sveta za gospodarstvo in državni svet sta na svojih sejah obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, ki ga je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije in ga načelno podprla ter k predlogu sprejela konkretne pripombe. Državni svet Republike Slovenije in Komisija državnega sveta za gospodarstvo sta želela s konkretnimi pripombami zagotoviti olajšave za prejemke iz naslova občasnih pomoči za oskrbo najhuje prizadetih invalidov, olajšave za domačo in umetnostno obrt itd. Državni svet podpira spremembe in dopolnitve zakona, ki povečujejo konkurenčnost slovenskega davčnega sistema. Nesprejemljivo pa je, da je vlada z ostalimi popravki, s katerimi naj bi dosegli preglednost, razumljivost in nenazadnje tudi izvedljivost nekaterih že uveljavljenih rešitev, oblikovala spremembe, ki v ničemer ne predstavljajo izboljšav, ampak spreminjajo vrednostni sistem veljavne ureditve. Te spremembe bodo po mnenju državnega sveta povečale neenakost in socialno razslojenost v Sloveniji. Predlagatelj zakona oz. vlada bi morala za iskanje novih davčnih virov pravičneje prerazporediti davčna bremena. Predvsem pa bi morala, če že ne izboljšati, pa vsaj ohraniti določeno oz. sedaj veljavno politiko pri obdavčitvi tistih družbenih skupin, ki so najbolj občutljive. Državni svet ocenjuje, da se bo s sprejetjem zakona tem skupinam socialni položaj poslabšal. Zaskrbljuje dejstvo, da se je vlada sprememb, ki presegajo raven nujnih popravkov, lotila z nujnim postopkom, ki ji je omogočil, da je "popravke" državni zbor obravnaval in sprejel v le nekaj dneh. Vlada se je s tem izognila rednemu zakonodajnemu postopku, ki bi sicer trajal dlje, a bi zainteresirani javnosti, s tem pa tudi tistim, ki jih bodo spremembe najbolj prizadele, omogočil, da bi pridobila odgovore na vsa vprašanja in pomisleke, predvsem pa, da bi na zakonodajalca naslovila pripombe in predloge za ureditev njihovega položaja. Slednje lahko najbolj ponazorijo prizadevanja Študentske organizacije Slovenije, ki jo je vlada v fazi nastajanja predloga zakona ignorirala, svoja stališča pa je lahko predstavila le na seji delovnega telesa državnega zbora, ki je obravnavo predloga novele zakona o dohodnini opravil v enem samem dnevu. Tako je vlada popolnoma prezrla utemeljene pripombe študentske organizacije k 43. členu predloga zakona, ki bi omogočile enakopravno obravnavo študentov pri obdavčitvi njihovih dohodkov, predvsem pa bi jim zagotovile zadostna sredstva za samostojno življenje in študij. Državni svet opozarja na rešitvi, ki bosta povzročili dodatno socialno razslojevanje in povečevanje neenakosti. Tako zakon vpeljuje obdavčitev obresti na depozite za vse državljanke in državljane v Sloveniji. Ob tem, ko se znižuje davek na dobiček od kapitala, se za vse ostale davčna obremenitev povečuje. Z novelo zakona se s 54. in 57. členom ukinja 300 tisoč tolarjev obresti pod tisto mejo, pod katero se ne plačuje dohodnine. S tem se ne samo znižuje davčno konkurenčnost Slovenije - npr. v veliko bogatejši Nemčiji imajo varčevalci oprostitev do 1370 evrov - ampak dopušča, da bodo tako mali (brezposelni, delavci, upokojenci, študenti, dijaki ...) kot veliki varčevalci plačali obresti ne glede na višino sredstev na varčevalnem računu. Zakon uvaja posebno obravnavo tistih, ki so prejeli obveznice iz naslova denacionalizacije. 25. člen novele zakona določa, da se obresti na obveznice, ki jih je upravičenec prejel kot odškodnino v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo, posebej izločijo kot predmet obdavčitve oz. da zanj veljajo olajšave (50%). Gre torej za ozko skupino upravičencev iz denacionalizacije, ki so iz naslova denacionalizacije prejeli za 200 milijard slovenskih tolarjev obveznic in ki ob 6-odstotni obrestni meri vsako leto do leta 2016 prejemajo 12 milijard tolarjev, seveda iz naslova obremenitve slovenskih davkoplačevalcev. Samo za njih velja, da jim bo država na ta način v naslednjih desetih letih podarila milijarde tolarjev, ki jih bodo iz naslova davka na obresti plačali vsi ostali, brezposelni ali zaposleni, upokojenci, mlade družine, študentje, dijaki ... * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Rado Krpač.
K 2. točko dnevnega reda: Predlog Interesne skupine negospodarskih dejavnosti za odložilni veto, so prejeli na klop. Predlog zakona je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti, na svoji 37. seji 26.10.2005. Mnenje komisije so prejeli s pošiljko 9.11.2005. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Kratko obrazložitev je v imenu predlagateljev za odložilni veto podal vodja Interesne skupine negospodarskih dejavnosti, Anton Peršak. Kratko obrazložitev je v imenu predlagateljev zakona podal dr. Jure Zupan, Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Razpravljali so Doro Hvalica, prof.dr. Alojz Križman, dr. Zoltan Jan, prof.dr. Janvit Golob. Repliko so podali Anton Peršak, Doro Hvalica, Branko Kodrič. Proceduralno pripombo je podal dr. Zoltan Jan. Kratko pojasnilo v glede replike je podal sekretar državnega sveta Primož Hainz. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 9. izredni seji, dne 30. 11. 2005, ob obravnavi zakona o spremembi zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD-A), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 11. seji, dne 24. 11. 2005, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o spremembi zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Obrazložitev: Državni svet meni, da bi s predlagano spremembo sestave upravnih odborov raziskovalni javni zavodi izgubili tisto raven avtonomije, ki razlikuje med javnim in državnim, zato državni svet podpira ohranitev njihovega statusa po veljavnem zakonu iz leta 2002. Državni svet ugotavlja, da se s spremembo 33. člena veljavnega zakona iz leta 2002 določa nova struktura upravnih odborov javnih zavodov iz tega področja z večino predstavnikov ustanovitelja. Državni svet meni, da je kljub temu, da so ustanovitveni akti nekaterih raziskovalnih javnih zavodov še neusklajeni z veljavnim zakonom iz leta 2002, v katerih ima zato še sedaj ustanovitelj večino v upravnih odborih, to razmerje doslej napram predstavnikom same raziskovalne organizacije večje le za enega predstavnika ustanovitelja. Zato se državni svet ne strinja s predlagano spremembo in meni, da je treba uresničiti tripartitno strukturo upravnih zavodov iz veljavnega zakona iz leta 2002, ker takšna rešitev odraža prepričanje, da so ti zavodi ustanovljeni za izvajanje javne službe na področju raziskovanja. Državni svet tudi meni, da je odveč skrb predlagatelja, da tripartitni upravni odbori v raziskovalnih javnih zavodih ne bi sprejemali programe v skladu z usmeritvami in prednostnimi nalogami vlade kot "ustanoviteljice in večinske financerke" le teh, saj jih po veljavni ureditvi ni mogoče sprejeti in tudi ne financirati iz državnega proračuna brez soglasja vlade. Ta ima možnost, da preverja skladnost programov s prioritetami, določenimi v Nacionalnem, raziskovalnem in razvojnem programu, ki so obvezne tako za javne zavode kot za vlado. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik prof. dr. Jože Mencinger. Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo pristnost, 16 jih je glasovalo za, 9 jih je bilo proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).
|
|
