Sklep ob obravnavi Poročila o regionalnih posvetih, ki so bili organizirani v vseh 22 volilnih enotah

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji, dne 21. 1. 2004, ob obravnavi Poročila o regionalnih posvetih, ki so bili organizirani v vseh 22 volilnih enotah, v skladu s prvim odstavkom 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) sprejel naslednji

S K L E P:

1. Državni svet se je seznanil s Poročilom o regionalnih posvetih, ki predstavlja enega izmed osnovnih dokumentov za njegovo nadaljnje delo.
   
2. Državni svet poudarja, da je regionalizacija Slovenije z vidika sedanjega neenakomernega regionalnega razvoja nujna. Za ustanovitev pokrajin je potrebna sprememba ustave, ker ne omogoča ustanavljanje pokrajin s funkcijami, kot naj bi jih pokrajina imela. Poleg tega je potreben resen pristop k oblikovanju pogojev za ustanovitev pokrajin, med katerimi je najbolj pomemben gospodarsko razvojni potencial, saj drugače pokrajine ne bodo učinkovite.
   
3. Državni svet opozarja, da se mora reorganizacija državne uprave voditi vzporedno z regionalizacijo in mora zajeti vse organe državne uprave, saj uprava lahko učinkovito deluje le ob enotni organizaciji.
   
4. S sprejemanjem zakonov se na lokalne skupnosti prenašajo nove zahteve in obveznosti, ki občinam povzročajo nove finančne obremenitve. Državni svet ugotavlja, da je temeljni problem veljavnega sistema financiranja občin višina primerne porabe na prebivalca, ki ne zagotavlja obsega sredstev za izvajanje zakonsko določenih nalog. Redko poseljena in izrazito gorska območja imajo zaradi velikih stroškov za infrastrukturo dodatne finančne obveznosti, zato jim ob manjših možnosti dodatnih virov financiranja ostaja manj sredstev za razvojne naloge. Lokalne skupnosti bi morale participirati na sredstvih, ki jih v državni proračun odvaja gospodarstvo s sedežem v njihovih občinah, saj bi s tem imele finančno osnovo za postavljanje lokalne podjetniške infrastrukture. Ministrstvo za finance mora čimprej pripraviti in v obravnavo predložiti nov zakon o financiranju občin, ki bo občinam zagotovil lastne finančne vire in s tem finančno avtonomijo.
   
   Državni svet tudi pričakuje, da bodo čimprej sprejete predlagane spremembe in dopolnitve zakona o upravnih taksah, na podlagi katerih naj bi se zvišale upravne takse za izdajanje lokacijske informacije, saj sedanja višina upravne takse ne ustreza zahtevnosti postopka, ki v občinah zahteva dodatno zaposlovanje.
   
5. Državni svet nadalje opozarja, da občine, kjer ekološki problemi nastajajo in ostajajo, od ekoloških taks nimajo nič, saj denar ne ostaja v okolju, kjer se sredstva pobirajo. Zato bi morala država usmeriti ta sredstva nazaj v okolje za ureditev okoljskih vprašanj.
   
6. Državni svet tudi opozarja, da so javni razpisi za sofinanciranje razvojnih projektov za občine preveč zapleteni, največkrat pa so stroški prijave na razpis večji od razpisanih sredstev. Občine vložijo veliko truda v projekte, s katerimi kandidirajo na javnih razpisih za pridobitev dodatnih sredstev, vendar so skoraj neuspešne pri tem, ker finančno niso sposobne zagotoviti lastne udeležbe, ki je nujna.
   
   Državni svet tudi ugotavlja, da občine v nekaterih statističnih regijah (npr. Osrednjeslovenska, Gorenjska) nimajo možnosti pridobiti razvojnih sredstev oziroma so upravičene do bistveno manj sredstev evropskih strukturnih skladov, ker imajo previsok BDP oziroma so bolj razvite. Te občine ne bi smele biti že vnaprej izključene, ampak bi moral biti osnovni pogoj za pridobitev razvojnih sredstev razvojno naravnan projekt.
   
7. Državni svet opozarja, da pristojna ministrstva v fazi priprave zakonov in drugih predpisov občinam prepozno posredujejo gradiva v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na lokalne skupnosti, zato slednje nimajo možnosti podajati pripomb, v kolikor pa občine oblikujejo pripombe, se jih ne upošteva.
   
8. Državni svet opozarja na problem pomanjkanja delovnih mest v manj razvitih območjih, zaradi česar se ta okolja soočajo z odlivom intelektualnega potenciala oziroma begom možganov. Zato so ta območja kadrovsko šibkejša in s tem manj uspešna pri pripravi kvalitetnih razvojnih projektov, ki so pogoj za koriščenje sredstev evropskih strukturnih skladov.
   
9. Državni svet poudarja, da se ob gradnji avtocest pozablja na druge državne ceste (glavne in regionalne), ki so z vidika hitrejšega gospodarskega razvoja pomembna za območja, odmaknjena od osrednjega avtocestnega križa. Zato pričakuje, da bo Ministrstvo za promet čimprej pripravilo in v obravnavo predložilo nacionalni program izgradnje državnih cest.
   
10. Državni svet ugotavlja, da je sodelovanje in povezovanje lokalnih skupnosti z regionalnimi razvojnimi agencijami, gospodarsko in obrtno zbornico ter drugimi nosilci razvoja v okolju eden izmed osnovnih pogojev za reševanje problemov in doseganje boljših gospodarskih rezultatov v regijah.
    
11. Državni svet poudarja, da je treba za dvig konkurenčne sposobnosti slovenskega (malega) gospodarstva ustvariti produktivno okolje in voditi tako ekonomsko in davčno politiko, da bodo imela podjetja interes za vlaganje in zaposlovanje. Ker se potrebe gospodarstva zaradi globalizacijskih procesov spreminjajo iz dneva v dan, bi morali glede na vlogo gospodarstva pri razvoju lokalnega okolja poenostaviti in skrajšati upravne postopke za zgraditev gospodarskih objektov in tudi na ta način spodbujati potencialne investitorje.
    
12. Državni svet opozarja na problem finančne nediscipline v gospodarstvu, ki povzroča mnogim podjetjem nelikvidnost, marsikdaj pa tudi stečaje podjetij in s tem odpuščanje delavcev.
    
13. Državni svet se zaveda pomena izobraževanja, zato podpira prizadevanja za ustanavljanje visokošolskih središč v posameznih okoljih, ki bodo pripomogla, da bodo mladi ostajali v domačem okolju, kar je pomembno za ohranjanje poseljenosti in nadaljnji razvoj posameznih okolij.
    
14. Zaradi premajhne povezanosti izobraževalnih institucij in gospodarstva imamo na eni strani preveč kadrov, ki jih gospodarstvo ne potrebuje, na drugi strani primanjkujejo strokovnjaki s tehničnimi znanji (npr. elektroinženir, strojni in gradbeni inženir). Državni svet opozarja, da je treba dati izobraževanju še večji poudarek in s finančnimi in drugimi oblikami spodbud povečati interes med mladimi za tehnično izobrazbo ter jih tudi na ta način spodbuditi za delo v gospodarstvu. Prav tako je treba namenjati večje spodbude poklicnemu izobraževanju, še posebej dualnemu sistemu poklicnega izobraževanja, saj pridobijo učenci - vajenci v tem sistemu bistveno več praktičnega znanja, ki je nujen pogoj za razvoj malega podjetništva.
    
15. Državni svet podpira predloge za podaljšanje veljavnosti zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje ??? Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, saj se bo s tem brez dodatnih investicijskih vlaganj pridobil čas za izvedbo programov za prestrukturiranje regije.
    
16. Glede na nacionalni in regionalni pomen Kobilarne Lipice se bo državni svet vključil v razpravo o njenem statusu v razvojem in turističnem smislu.
    
17. Državni svet ugotavlja, da so občine ob meji s Hrvaško seznanjene z uvajanjem schengenskega režima s strani Ministrstva za notranje zadeve, medtem ko imajo občani pomanjkljive informacije. Državni svet opozarja, da ima vsaka obmejna občina specifične težave, ki jih je treba posebej reševati.

* * *

Komisije državnega sveta se bodo do vseh izpostavljenih problemov opredelile in na njih opozarjale ob obravnavi zakonskih predlogov in drugih aktov.