Iskanje: Napredno iskanje

Brskanje po kategorijah:

Zapisnik 38. seje Državnega sveta Republike Slovenije

38. seja Državnega sveta Republike Slovenije je bila v sredo, 8. 6. 2011

Predsednik je pričel 38. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 15.50.

Opravičili so se:

Bojan Papič,
Branko Majes,
mag. Dušan Črnigoj,
Boris Popovič.

Ostali odsotni:

Matej Arčon.

Na sejo so bili vabljeni:

Aleš Zalar, minister za pravosodje (k 3. in 5. točki dnevnega reda),
prof. dr. Zvonko Fišer, generalni državni tožilec (k 3. in 4. točki dnevnega reda),
mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (k 6. točki dnevnega reda),
Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (k 6. točki dnevnega reda),
Alojz Posedel, poslanec Državnega zbora RS (k 7. točki dnevnega reda),
mag. Darja Radi?, ministrica za gospodarstvo (k 7. točki dnevnega reda),
Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (k 7. točki dnevnega reda),
Cvetka Zalokar Oražem, poslanka Državnega zbora RS (k 8. točki dnevnega reda),
Dorijan Marušič, minister za zdravje (k 8. točki dnevnega reda).

Seje so se udeležili:

Aleš Butala, vrhovni državni tožilec, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (k 3. In 4. točki dnevnega reda),
Boštjan Škrlec, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje (k 3. in 5. točki dnevnega reda),
Andreja Lang, generalna direktorica Direktorata za zakonodajo s področja pravosodja (k 3., 4. in 5. točki dnevnega reda),
Gordana Zalaznik, sekretarka, Ministrstvo za pravosodje (k 5. točki),
mag. Janez Vertačnik, sekretar v Službi za učinkovito delovanje javnih služb, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (k 6. točki dnevnega reda),
Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (k 6. točki dnevnega reda),
Drago Napotnik, generalni direktor Direktorata za notranji trg, Ministrstvo za gospodarstvo (k 7. točki dnevnega reda),
Peter Kep, svetovalec v Direktoratu za notranji trg, Ministrstvo za gospodarstvo (k 7. točki dnevnega reda),
Štefan Grosar, predsednik Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (k 7. točki dnevnega reda),
Dušan Krajnik, generalni sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (k 7. točki dnevnega reda),
Pavel Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (k 7. točki dnevnega reda),
dr. Ivan Eržen, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje (k 8. točki dnevnega reda),
Alenka Kovšca, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport (k 9. točki dnevnega reda).

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem 1. 6. 2011 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

Odobritev zapisnika 37. seje Državnega sveta Republike Slovenije
Odobritev zapisnika 31. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
Predlog zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) - druga obravnava, EPA 1718-V
Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2010, EPA 1785-V
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL-A) - skrajšani postopek, EPA 1855-V
Poročilo o delu in zaključni račun Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2010, EPA 1824-V
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona (ObrZ-E) - skrajšani postopek, EPA 1786-V
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-F) - skrajšani postopek, EPA 1787-V
Obravnava sklepov posveta "Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja pri likovni in glasbeni vzgoji ter filozofiji"

Glede na to, da ni bilo predloga za razširitev oz. umik točke dnevnega reda, je predsednik predlagal v sprejem naslednji

DNEVNI RED:

Odobritev zapisnika 37. seje Državnega sveta Republike Slovenije
Odobritev zapisnika 31. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
Predlog zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) - druga obravnava, EPA 1718-V
Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2010, EPA 1785-V
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL-A) - skrajšani postopek, EPA 1855-V
Poročilo o delu in zaključni račun Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2010, EPA 1824-V
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona (ObrZ-E) - skrajšani postopek, EPA 1786-V
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-F) - skrajšani postopek, EPA 1787-V
Obravnava sklepov posveta "Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja pri likovni in glasbeni vzgoji ter filozofiji"

Predlagan dnevni red je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

1. točka dnevnega reda: Odobritev zapisnika 37. redne ter 31. izredne seje Državnega sveta

Osnutek zapisnika 37. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 1. 6. 2011.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 37. seje je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

Osnutek zapisnika 31. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 1. 6. 2011.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 31. izredne seje je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

2. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

Po elektronski pošti 6. 6. 2011 in na klop so svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna za odpravo nevarnih talnih oznak na priključkih na avtocesto. Prav tako so po elektronski pošti 6. 6. 2011 in na klop prejeli tudi predlog sklepa Državnega sveta.

Predlagatelj pobude Rastislav Jože Reven je podal kratko obrazložitev.

Razpravljal je dr. Zoltan Jan.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p:

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji 8. 6. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval pobudo državnega svetnika Rastislava Revna za odpravo nevarnih talnih oznak na priključkih na avtocesto, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo državnega svetnika Rastislava Revna in predlaga Ministrstvu za promet, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

Pobuda državnega svetnika Rastislava Revna se glasi:

Ministrstvu za promet predlagam, da čim prej zadolži družbo DARS, d.d., da popravi vse napačne talne oznake na priključkih na avtocesto, ki lahko v času meglenih plasti zavedejo voznika v vožnjo po napačnem voznem pasu.

O b r a z l o ž i t e v:

Talne oznake na nekaterih priključkih na avtocesto so narisane tako, da lahko v času meglenih plasti zavedejo voznika, da zapelje v napačno vozno smer. Taki talni oznaki sta na priključkih iz Vrhnike in iz Logatca proti Ljubljani. Zadnja usmerjevalna puščica usmerja voznika direktno proti nasprotnemu voznemu pasu. Ob pojavu meglenih plasti, ki bi zakrile opozorilne table, je velika verjetnost, da bi voznik, ki dobro ne pozna priključka, zapeljal na nasprotni vozni pas.

Na priključku iz Logatca proti Ljubljani so na tleh še vidni znaki zaviranja proti priključku nasprotnega voznega pasu. Poleg tega je cestna ograja na tem delu poškodovana, kar kaže, da je nekdo že sledil puščici, a v zadnjem trenutku zaviral, ko je opazil zmoto.

Za preprečitev prometnih nesreč predlagam Ministrstvu za promet, da takoj odredi:

pregled vseh talnih oznak na vseh priključkih na avtocesto ter
popravilo vseh zavajajočih talnih oznak, posebno pa še tistih v Logatcu in Vrhniki.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da pobudo preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanjo v roku 30 dni odgovori.

Predlog sklepa je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

Na klop so svetniki prejeli pobudo Interesne skupine delodajalcev v zvezi z enotnimi enotedenskimi zimskimi šolskimi počitnicami. Prav tako so na klop prejeli tudi predlog sklepa Državnega sveta.

Predstavnik predlagateljev pobude Borut Meh je podal kratko obrazložitev.

V razpravi sta sodelovala dr. Zoltan Jan in Borut Meh.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p:

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji 8. 6. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval pobudo Interesne skupine delodajalcev v zvezi z enotnimi enotedenskimi zimskimi šolskimi počitnicami, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet podpira pobudo Interesne skupine delodajalcev in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za šolstvo in šport, da pobudo preučita in nanjo odgovorita.

Pobuda Interesne skupine delodajalcev se glasi:

Ministrstvo za šolstvo in šport naj še enkrat preveri smiselnost šolskega koledarja za šolsko leto 2011/2012, ki zimske počitnice umešča v enoten termin, tako da trajajo en teden in se začnejo tretji ponedeljek v februarju.

O b r a z l o ž i t e v:

Na podlagi 14. člena Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole je minister za šolstvo in šport izdal podrobnejša navodila o šolskem koledarju za šolsko leto 2011/2012, s katerimi se predvideva enoten enotedenski termin zimskih počitnic v tretjem tednu meseca februarja.

Zaradi izraženega gospodarskega interesa slovenske turistične in gostinske panoge, Združenja slovenskih žičničarjev in številnih negativnih učinkov, ki so se že izkazali kot posledica letošnjih februarskih zimskih počitnic, ki so se prvič realizirale v enotnem terminu, interesna skupina predlaga v ponoven razmislek, da se zimske počitnice ne izvajajo več v enotnem terminu, temveč časovno razčlenjeno.

V preteklih mesecih so bile izražene številne kritike in protiargumenti zaradi prvič uvedenega enotnega termina zimskih počitnic za celotno državo. Podatki kažejo, da je enotedenski termin zimskih počitnic vplival na slabšo zasedenost turističnih kapacitet in nižjo realizacijo prihodka v primerjavi s preteklimi leti, ko so bile zimske počitnice v dvotedenskem terminu, na kar je stroka že prej ves čas opozarjala. Ni zanemarljiv niti odliv sredstev v sosednje, turistično močne države, kamor se, zaradi zasedenosti domačih kapacitet v zgoščenem terminu, odliva dohodek v ostalih zimskih terminih.

Interesna skupina ugotavlja, da imajo enotne zimske počitnice številne negativne posledice tako na gospodarskem področju kot tudi na varnost na smučiščih in cestah v predlaganem zgoščenem terminu. Vsakemu obiskovalcu turističnih centrov je jasno, da je dopustovanje bolj kakovostno, če niso prometnice preveč obremenjene in če hotelske zmogljivosti niso polno zapolnjene ter če je na smučiščih manj obiskovalcev, manj čakanja v vrstah, na postrežbo itn.

Vztrajanje Ministrstva za šolstvo in šport pri ohranitvi enotnega enotedenskega termina zimskih šolskih počitnic vzbuja začudenje. V skoraj leto dni trajajočih razpravah in prizadevanjih za povratek na stari ločeni dvotedenski režim zimskih šolskih počitnic, so bili na Ministrstvu za šolstvo in šport večkrat predstavljeni tehtni argumenti, s predlogi za novo dikcijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli in njegovega 27. člena. Vendar navedene argumentacije ministrstvo ni sprejelo in upoštevalo.

Zastavlja se vprašanje, zakaj Ministrstvo za šolstvo in šport vztraja pri svoji odločitvi, saj izračuni kažejo, da z vsakim milijonom evrov odliva za zimske počitnice v tujino državna blagajna izgubi približno 150.000 € prihodkov iz naslova DDV in da ti davki polnijo blagajne drugih držav. Samo v letošnjem letu je državna blagajna iz tega naslova izgubila vsaj 1 milijon evrov DDV, odliv pa se bo nadaljeval tudi v prihodnjih letih, če ostane stanje nespremenjeno.

Mnenja smo, da si moramo v sedanjih težkih časih prizadevati za večje prihodke gospodarstva, ohranitev delovnih mest in prilive davkov v državno blagajno, ne pa sistemsko za 50 % zmanjšati čas zimskih počitnic, kar po ocenah prinaša do 15 mio evrov gospodarske škode (upoštevajoč prodajo smučarskih vozovnic, hotelskih namestitev v gorskih centrih, porabe v termalnih centrih, na obali, na spremljevalni ponudbi, upad zasedenosti pri sobodajalcih itn.). Vztrajanje pri enotnem enotedenskem terminu bi še dodatno okrepilo vtis slovenske javnosti o aroganci sedanje vlade, o izrazito avtoritativnem in represivnem delovanju in neposluhu za življenjske in delovne razmere. Daljša sezona zimskih počitnic ima velik pomen za kakovostno preživljanje oddiha šolarjev in njihovih družin, na drugi strani pa tudi za vsaj nekoliko lažje pogoje delovanja žičničarskega gospodarstva, kar je posledično izjemnega pomena za poslovanje turističnega gospodarstva. Verjetno ni potrebno podrobneje utemeljevati, da predstavlja turistično gospodarstvo perspektivno gospodarsko družbeno usmeritev, z velikimi posledicami za možnosti ekonomičnejšega poslovanja kmetijstva, pridelave in predelave hrane ter drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za šolstvo in šport, da pobudo preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanjo v roku 30 dni odgovorita.

Predlog sklepa je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

Na klop so svetniki prejeli pobudo predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča za sprejem nujnih ukrepov za zaščito kakovosti življenja državljanov Evropske unije. Prav tako so na klop prejeli tudi predlog sklepa Državnega sveta.

Predlagatelj pobude mag. Blaž Kavčič je podal kratko obrazložitev.
V razpravi sta sodelovala Anton Peršak in Boris Šuštaršič.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p:

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji 8. 6. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval pobudo predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča za sprejem nujnih ukrepov za zaščito kakovosti življenja državljanov Evropske unije, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča in predlaga Evropskemu parlamentu, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

Pobuda predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča se glasi:

Državni svet Republike Slovenije, drugi dom slovenskega parlamentarnega sistema, predlaga Evropskemu parlamentu, da zahteva od Evropske komisije in drugih evropskih institucij takojšnje oblikovanje konkretnih ukrepov institucionalne izpopolnitve delovanja Evropske unije

Predpostavljamo, da je osnovno poslanstvo in naloga politike in vseh vej oblasti, da zagotavljajo ohranjanje in dvig kakovosti življenja državljanov. Ocenjujemo, da sedanji mednarodni institucionalni pogoji v osnovi onemogočajo, da bi kakovost življenja bila osnovni strateški cilj ekonomske politike Evropske unije, ampak je vodilo postal interes finančne industrije. Na konkretnem primeru Grčije je popolnoma jasno, da so interesi transnacionalnega špekulativnega finančnega kapitala botrovali nastanku krize in kar je posebej sprevrženo, kujejo dobičke v vseh fazah sprožanja krize in soočanja s krizo! Varčevalni in drugi ukrepi v primeru Grčije, ali katere druge od držav v težavah, ne morejo biti učinkoviti dokler je omogočeno delovanje špekulativnih finančnih instrumentov. Ne moremo si zatiskati oči pred dejstvom, da je delovanje političnih institucij pod prevladujočim vplivom transnacionalnega kapitala. Predstava o prostem delovanju tržnega mehanizma in njegovem zadovoljivem uravanavanju gospodarstva je postala nevarna utvara, nesprejemljiva s stališča zdravega razuma, človekovih pravic in načel svetovnega etosa. Kako lahko pričakujemo od državljanov Evropske unije, da bodo z varčevalnimi ukrepi na področju plač, pokojnin in krčenju socialne varnosti na področju zdravstva in šolstva podprli stabilizacijo makroekonomskih parametrov, če pa je vse bolj razširjeno spoznanje o ogromnem nakopičenem finančnem premoženju v davčnih oazah. Kako naj državljani Evropske unije sprejmejo logiko, da si akterji finančne krize izplačujejo za običajnega državljana nepredstavljive vsote?

V sedanjem institucionalnem okviru ni možno najti učinkovitih odgovorov za zadovoljiv obseg dodajanja vrednosti in dovolj veliko število delovnih mest v državah članicah EU. Popolna liberalizacija mednarodnih ekonomskih tokov skladno z zahtevami WTO, IMF, WB povzroča prehitro ukinjanje tradicionalnih delovnih mest v državah članicah EU, kar je družbeno nesprejemljivo, saj ustvarja družbo razočaranih podpirancev namesto družbe aktivnih in motiviranih državljanov.

Evropska unija in euro sta vrednoti največjega pomena za državljane EU, sta pa v veliki krizi. Zavedati se moramo, da niti EU, niti euro objektivno ne moreta biti ciljni vrednoti za državljane EU, ampak vrednoti, ki imata izjemen pomen, a še vedno vlogo sredstev in ne vloge končnega cilja. Postavlja se vprašanje, ali si organi oblasti EU sploh lahko dovolijo da ne bi oblikovali ukrepov za zaščito temeljnih interesov državljanov EU, saj bi s tem podkrepili dvome o smiselnosti obstoja EU in eura. Težko si zamislimo uspešno delovanje EU ne da bi euro dobil močnejšo vlogo kot svetovni denar. Prenova mednarodnega monetarnega sistema z večjo vlogo eura in zmanjšano vlogo ameriškega dolarja je nujna sestavina institucionalnega okvira za zagotavljanje pogojev kakovosti življenja državljanov EU.

Zato konkretno predlagamo Evropskemu parlamentu, da v sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in drugimi institucijami oblikuje, sprejme in izvede naslednje ukrepe:

Regulacijo finančnih trgov z onemogočanjem delovanja nemoralnih finančnih instrumentov.
Zaščito delovnih mest v državah članicah EU.
Okrepitev vloge eura kot svetovne valute.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Evropskemu parlamentu, da pobudo preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanjo odgovori.

Podrobnejša obrazložitev vloge finančnih instrumentov

Trgovanje s finančnimi derivativi je v zadnjih desetih letih izjemno poraslo tako na organiziranem kot na neorganiziranem trgu. Razlogov zakaj je strmo porasel interes po derivativih je veliko, med drugim tržni udeleženci povprašujejo po derivativih za zavarovanje pozicij naložb z osnovnimi finančnimi instrumenti, špekulanti preko vzvodov iščejo hitre zaslužke preko arbitraže med ceno osnovnih instrumentov ter sintetičnimi ekvivalenti, akademiki iščejo inspiracijo za raznovrstne modele, ki bi jih s kančkom sreče uvrstili v ožji sklop potencialnih nobelovcev. Za vsem tem pa stoji motor, ki ga poganjajo finančne institucije v svetovnih finančnih središčih, ki proizvajajo in trgujejo z vsemi mogočimi eksotičnimi finančnimi produkti, ki nepoznavanje množic tržnih udeležencev glede kompleksnosti strukture derivativov izkoriščajo sebi v prid. Dejstvo pa je, da imajo finančni derivativi ogromno moč, ki je mična in mistična predvsem zaradi vedno večje kompleksnosti pri sestavi in vpliva na razvoj svetovnega gospodarstva in novodobnega imperializma.

K inovaciji in vse večji družini finančnih instrumentov so v zadnjih 40 letih prispevale predvsem marketinške sposobnosti prodornih neoliberalnih akademikov (University of Chicago) in dobičkonosno usmerjene finančne institucije (Wall Street). Ključnega pomena je bila postopna odprava zakona Glass- Steagall iz leta 1933:

najprej z Depository Institutions Deregualtion and Monetary Control zakonom v letu 1980, ki je bankam zopet omogočal, da same določijo raven obresti, ki jih bodo plačevale na varčevalnih računih komitentov ter kasneje
z zakonom Gramm-Leach-Bliley iz leta 1999, ki je bankam ponovno omogočal združevanje v finančne holdinge (združitev poslovanja komercialne in investicijske banke pod enotno kapitalsko strukturo, ki je investicijskim bankam omogočal dodaten vzvod za poslovanje na tveganih finančnih trgih).

S sprostitvijo zakonskih omejitev je bančništvo dočakalo svoj preporod v smislu finančne inovativnosti, k čemur je prispeval predvsem večji kapitalski vzvod zaradi možnosti združitve kapitala tako za komercialno kot tudi za investicijsko bančniško poslovanje. Komercialne banke so svoje poslovanje nadaljevale v bolj ali manj nespremenjenih okvirih, med tem ko se je za investicijske banke pričelo obdobje eksperimentalnega kvantitativno intenzivnega modeliranja na osnovah neoliberalne ideologije. Inovativnost v investicijskem bančništvu se je začela razvijati v smeri kompleksnih in kvantitativno zapletenih formul in definicij tako za namen določanja vrednosti posameznih instrumentov kot tudi za izmikanje kapitalskim zahtevam s strani regulatorjev.

Prispevek akademije k razvoju in vrednotenju finančnih instrumentov

Neoliberalna ideologija

Modeli, ki so temelj za izračun poštene vrednosti posameznih finančnih instrumentov so osnovani na predpostavkah, ki poenostavljajo in posplošujejo kompleksne ekonomske zakonitosti. (npr. revolucionaren model Black Scholes za vrednotenje opcij med drugim v svojo enačbo za vrednotenje opcij vključuje historično nestanovitnost tečaja osnovnih sredstev na katerih temeljijo opcije). Osnova celotnega koncepta determiniranja vrednosti finančnih instrumentov je skrit v verjetnostnem računu, kjer so podlaga historična korelacija med instrumenti, nestanovitnost tečajev, itd.
Tovrstni modeli so splošno sprejeta in potrjena praksa, ki se upošteva pri izračunu poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki pa je zaradi interesov tržnih udeležencev v veliki večini prevrednotena navzgor kar posredno napihuje tudi vrednost osnovnih sredstev iz katerih so finančni instrumenti izpeljani, napihujejo finančne trge ter bilance finančnih institucij, ki imajo tovrstne finančne instrumente v svojih knjigah.

Zanimivo pa je, da se na podlagi verjetnosti vzpostavlja tudi t.i. napredna metoda izračuna kapitalskih zahtev za banke. Koncept sloni na spodnjih gabaritih za izračun kapitalskih zahtev:

PD (Probability of Default);
LGD (Loss Given Default);
EAD (Earnings At Default);
AVC (Asset Value Correlation).

V tem primeru regulatorne institucije predpostavljajo, da bi lahko na podlagi historičnih analiz banke ocenile kakšna je dejanska verjetnost, da bi naložba banke propadla. Na podlagi modelov, ki jih mora najprej potrditi regulator in opravljene analize bank se nato oblikuje kapitalska zahteva banke. Banke za namen izračunavanja kapitalskih zahtev v kompleksnih finančnih instrumentih vidijo priložnost v tem, da je težko določiti njihovo pošteno vrednost, hipoteza na tem mestu je takšna, da je za tvegano naložbo v kompleksne finančne instrumente potrebno oblikovati nižje kapitalske zahteve. To je za banke motiv več zakaj se zatekajo k trgovanju s kompleksnimi finančnimi instrumenti. Prvotno so bile kapitalske zahteve predpisane po t.i. standardiziranem pristopu, kjer je ima vsaka naložba svojo "utež" za kapitalske zahteve (npr. tvegane naložbe imajo višjo utež od manj tveganih).

Kultura upravljanja s finančnimi naložbami temelji na neoliberalnih predpostavkah

Profesionalni vlagatelji in upravljavci premoženja upoštevajo pošteno vrednost za posamezne finančne instrumente ter korelacije med njimi preko modelov in historičnih analiz, ki prispevajo k zamisli o optimalnemu upravljanju portfelja naložb v smislu iskanja primerne "pozicije" med stopnjo tveganosti in donosnostjo portfelja naložb. Upravljanje s finančnimi sredstvi je prav tako osnovano na predpostavkah neoliberalne ideoligije (npr. Merkowitz, ki je postavil temelje Modern Portfolio Theory vzame v svoj model predpostavke kot so: (1) konstantna korelacija med posameznimi finančnimi instrumenti, (2) vsi tržni udeleženci imajo enak dostop do pomembnih informacij, ki vplivajo na tečaje, (3) v ceno finančnih instrumentov niso zajeti stroški davkov in transakcijskih stroškov, (4) tržni udeleženci so racionalni in risk averse, itd…)

Ključna težava, pri neoliberalnih modelih vrednotenja finančnih instrumentov in upravljanja s portfelji naložb so nepremostljiva vera in zaupanje v modele ter historične korelacije med finančnimi instrumenti, ki so osnovane na podlagi analiz historičnih gibanj tečajev. S tovrstnimi analizami in kvantitativnimi orodji si želijo udeleženci na finančnih trgih utreti pogled v prihodnost, vendar kot je že Heraklit v antični Grčiji opazoval naravo in prišel do zaključka, da nikoli ne moremo stopiti v isto reko dvakrat, tako tudi finančni trgi nikoli več ne bodo enaki in približki konstant gibanj tečajev pridobljenih na podlagi historičnih analiz nosijo v sebi bolj kot ne zanemarljivo vsebino. Na to je začel resneje opozarjati prof. Nassim Taleb s t.i. fat tails, kar na podlagi verjetnostne distribucije pomeni, da imajo redki dogodki, ki jih finančni modeli v svojih izračunih zanemarijo katastrofalne posledice (npr. primer z AIG).

Novo vzgojeni rod neoliberalcev na finančnih trgih

Zgoraj opisani koncept neoliberalne misli se počasi utira v razumevanje delovanja finančnih trgov in finančnih instrumentov, kot najboljša metoda določanja vrednosti finančnih instrumentov in upravljanja z njimi. K temu najbolj prispeva vedno bolj priznan certifikat CFA (Chartered Financial Analyst) ameriškega izvora, ki je sestavljen iz treh delov in se opravlja ob delu najmanj 2 leti in pol. Gre za zelo zahtevno serijo izpitov s koncentracijo na neoliberalni misli. Izpit je lansko leto opravljajo že cca. 300.000 kandidatov, kjer se število z vsakim letom povečuje, saj je certifikat o opravljenem izpitu skoraj že postal zahteva s strani delodajalcev v finančni industriji. Prav tako je možno zaznati vse večjo vključitev vsebine CFA v učne načrte na univerzah.

Prispevek finančnih institucij k razvoju finančnih instrumentov

Finančni instrumenti so pobuda različnih interesov

Finančni instrumenti per se niso jedro spora temveč so orodje za uresničevanje različnih interesov. Uporabna vrednost finančnih instrumentov je predvsem za namen varovanja različnih tržnih tveganj, ki se jim izvozno/uvozna podjetja izpostavljajo preko svojega poslovanja. Vendar v kolikor se v trgovanje s finančnimi instrumenti vključijo tudi špekulanti pride do visoke stopnje nestanovitnosti tečajev teh instrumentov. Utrip trga je osnovan na sentimentu vlagateljev, ki pa je lahko poguben za institucijo, ki je na napačni strani transakcije s preveliko koncentracijo naložb v instrumentih, ki so nelikvidni in pod negativnim pritiskom vlagateljev. Glavni argument protagonistov, ki zagovarjajo obstoj množice finančnih derivativov je, da so medij, ki omogoča distribucijo tveganj na tržne udeležence, ki so pripravljeni prevzeti tveganja s tistih, ki se jih želijo znebiti.

Kategorije finančnih instrumentov

V grobem se finančni instrumenti delijo na osnovne finančne instrumente (delnice, obveznice, surovine, itd.) in derivative. Finančni derivativi se delijo naprej na:

razmerje med osnovnim finančnim instrumentom oz. sredstvom ter derivativom (swap, opcije, terminske pogodbe, itd.);
tip osnovnega sredstva (delniški derivativi, devizni derivativi, obrestni derivativi, kreditni derivativi, itd.);
trg na katerem se z derivativi trguje (organiziran ali OTC (over-the-counter) oz. neorganiziran) ter
oblika odplačila pri posameznih derivativih.

Način trgovanja z nemoralnimi nameni

Špekulacija in trgovanje s finančnimi instrumenti, kjer se za dobičkonosen izid pozicij nadeja padec tečajev in stečaj podjetij oz. izdajatelja finančnega instrumenta je nemoralen koncept, ki ga regulatorji finančnih trgov dopuščajo predvsem zaradi razloga, da se preko t.i. short selling korigira neartikuliran porast finančnih instrumentov, kar je složno s teorijo nevidne roke in trga, ki se samostojno korigira.
Prav tako gre za nemoralne predsodke pri trgovanju s finančnimi instrumenti, ki predstavljajo zavarovanje za kreditne derivative, t.i. CDS (Credit Default Swap). Predvsem je kritično trgovanje t.i. naked CDS, kjer tržni udeleženec lahko kupi zavarovanje za kreditno tveganje brez imetja prvotnega instrumenta. (npr. špekulacija, da bo Grčija bankrotirala je pognala kreditno zavarovanje – CDS za grške obveznice na rekordne ravni, s tem se je neposredno povečala tudi obrestna mera za novo izdani dolg, ki bi vršil dodaten pritisk na javne finance Grčije ob ponovni izdaji državnih obveznic. V tem primeru je moč razumeti, da se želijo tržni udeleženci, ki so izpostavljeni naložbam v grške državne obveznice, zavarovati pred bankrotom grških državnih obveznic, vendar pa ne gre razumeti špekulantskih potez brez imetja navedenih državnih obveznic, ki s svojem početjem neposredno otežujejo stanje javnih financ Grčije).

Novodobne finančne inovacije - kreditni derivativi

Z letom 2001 so se na finančnem trgu prvič masovno pojavili kreditni derivativi CDO (collateralized debt obligations) in ABS (asset backed securities). Ti finančni instrumenti so vezani na denarni tok, ki izhaja iz poplačila hipotekarnih kreditojemalcev, poplačila posojil za nakup avtomobila, poplačila dolga kreditnih kartic, itd. razbitih na t.i. "tranše". Pri tovrstnih kreditnih derivativih gre za izdaje v višini več milijard USD oz. ostalih valut, kjer so posamezni krediti zbrani bodisi po namembnosti, bodisi po boniteti kreditojemalca v tranše, ki so nato med seboj ločene glede na boniteto kreditojemalca. Vlagatelj v "zgornjo" tranšo instrumenta CDO, ki ima hkrati najnižjo donosnost je kupil pravico do denarnih tokov dolžnikov z najvišjo boniteto, "srednja" tranša predstavlja kreditojemalce z nekoliko nižjo boniteto ter višjo donosnostjo, med tem ko "equity" tranša predstavlja pričakovane denarne tokove s strani kreditojemalcev z najnižjo boniteto ter hkrati najvišjo donosnostjo tega finančnega instrumenta zaradi velike verjetnosti, da kredit ne bo poplačan.
Prvotno CDO finančni instrumenti izvirajo iz želje s strani ameriške vlade, da "postane vsak ameriški državljan lastnik svojega doma". S tem se je začelo verižno in morda celo manično kreditiranje tudi tistih kreditojemalcev, ki niso imeli služb, ustreznega zavarovanja za kredite, itd. (t.i. NINJA loans – No Income No Job or Assets). Prvi stik s takšnimi kreditojemalci, ki si želijo ustvariti lasten dom so v ZDA hipotekarni posredniki, ki hipotekarni kredit prodajo komercialni banki, komercialna banka nato proda kredit investicijski banki, ki potem tako skupaj zbrane hipotekarne kredite z večih virov s celotnega območja ZDA "sekuritizira" – izda obveznico s pričakovanim denarnim tokom prvotnih kreditojemalcev razbito po "tranšah" in jo trži na finančnem trgu.
Na ta način so vsi posredniki prihajali do provizije in likvidnosti pri prodaji hipotekarnih kreditov naprej po verigi do končnih kupcev CDO finančnih instrumentov, ki zaradi kompleksnosti tega finančnega instrumenta ni več vedel koga pravzaprav kreditira. V tem procesu je skrb za boniteto kreditojemalca – tistega realnega distributerja denarnega toka odveč, ker z izjemo končnega vlagatelja nikogar v tem postopku "preprodaje kreditov" v resnici ne zanima komu je bil dan kredit.
V tem procesu pogosto prihaja do tega, da se sled do prvotnih kreditojemalcev izgubi, zaradi kompliciranih kvantitativnih modelov nihče ne zna določiti realne vrednosti teh produktov (niti investicijska banka, niti regulator, niti vlagatelj),
Povrh vsega pa obstajajo institucije, kot npr. AIG, ki izdajo zavarovanja v obliki finančnih instrumentov CDS za vsako izmed tranš posameznih CDO produktov, v kolikor pride do množičnega bankrota prvotnih kreditojemalcev. S tem se izpostavljajo tveganjem koncentracije in solventnosti o čemer je bilo napisanih že nekaj besed v zgornjih odstavkih.
Dejstvo je, da nihče ne ve kakšne posledice utegnejo prinesti te finančne inovacije, vendar dokler se ti produkti prodajajo in dokler obstaja interes po eksotičnih produktih z visoko donosnostjo, ki jih tržijo investicijske banke, toliko časa jih bodo proizvajale in plasirale na trg. V tem kompleksnem in močno integriranem svetu bo vedno težje zajeti vse faktorje na katere vpliva množična produkcija raznovrstnih finančnih derivativov, zato je a priori nemogoče oceniti dodano vrednost in vpliv novih instrumentov.

Predlog sklepa je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -
Po elektronski pošti 13. 5. 2011 in na klop so svetniki prejeli dopolnjen odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z družbo Nafta Lendava.

- - -
Po elektronski pošti 13. 5. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na vprašanje državnega svetnika Rudolfa Cipota v zvezi s priznanjem statusa vojaškega mirnodobnega invalida.

- - -
Po elektronski pošti 17. 5. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za javno upravo na vprašanji državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede dodatka za magisterij.

- - -
Po elektronski pošti 17. 5. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna glede nujnih ukrepov za pomoč prizadetim ob poplavah v septembru 2010.

- - -
Po elektronski pošti 17. 5. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Jožeta Koržeta glede podelitve koncesije za dimnikarske storitve v Občini Šentjur.

- - -
Po elektronski pošti 17. 5. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča v zvezi s termično obdelavo odpadkov.

- - -
Po elektronski pošti 23. 5. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za promet na vprašanje državnega svetnika Jožeta Koržeta glede avtocestnega priključka Dramlje na štajersko avtocesto.

3. točka dnevnega reda:Predlog zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) - druga obravnava, EPA 1718-V

Predlog zakona je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 22. 3. 2011 in so ga svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 1. 6. 2011.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za državno ureditev. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 1. 6. 2011 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 6. 6. 2011 in na klop.

Predstavnik predlagatelja zakona Boštjan Škrlec, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje je podal obrazložitev.

V razpravi so sodelovali Jernej Verbič, prof. dr. Jože Mencinger in Boris Šuštaršič.

Na dileme iz razprave sta odgovorila Boštjan Škrlec, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje in Aleš Butala, vrhovni državni tožilec.

Vincenc Otoničar, Mihael Jenčič in Boris Šuštaršič so obrazložili svoj glas.

Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja:

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji 8. 6. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona državnem tožilstvu (ZDT-1) - druga obravnava

Državni svet podpira predlog zakona.

Zakon o državnem tožilstvu je bil uveljavljen 1. 1. 1995 in po preizkusu v praksi sedemkrat spremenjen in dopolnjen, kar nakazuje na upoštevanje prakse in prilagajanje pravnemu redu.

Državni svet ugotavlja, da je bila o Predlogu zakona o državnem tožilstvu opravljena splošna razprava na 27. seji Državnega zbora, 3. 5. 2011, in sprejet sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.

Zaradi celovitosti predlaganih sistemskih rešitev, predvsem pa različnih pogledov, stališč in mnenj o možnih rešitvah Državni svet opozarja:

Pri nastajanju predloga zakona Državni svet pogreša kontinuirano sodelovanje z Vrhovnim državnim tožilstvom in pričakuje, da bo v nadaljnjih fazah določanja besedila predloga zagotovljena učinkovita možnost upoštevanja pripomb in razmislek glede predlaganih rešitev: tako tistih, ki so temeljne narave, kot tistih, ki bistveno posegajo in spreminjajo sedanjo ureditev.

Predlog zakona je preobsežen, prenormiran (povzemanje podzakonskega predpisa v zakon). V opredeljenih ciljih zakona Državni svet pogreša določbe, ki bi krepile učinkovitost, strokovnost in zakonitost pri opravljanju funkcije državnega tožilca. Predlog zakona bi moral zagotavljati, varovati in krepiti javni interes za učinkovit kazenski pregon, da bi državni tožilec lahko v najkrajšem času sprejel strokovno pravilno in zakonito odločitev.

Poglavitne rešitve predloga zakona ne krepijo samostojnosti državnega tožilstva. Določbe predloga o obveščanju nalagajo poročanje tožilstev ministru o kazenskih in drugih zadevah, ki jih obravnavajo. Predlog zakona mora krepiti neodvisnost državnega tožilstva, saj je to predpogoj in varovalka za nepristransko in objektivno delo. Predlog zakona preko vzvodov neposrednega nadzora (154. člen) krepi vlogo izvršilne oblasti v razmerju do državnega tožilstva (npr.: zapisnik o delu kolegija generalnega državnega tožilca se posreduje ministru, direktorje državnega tožilstva imenuje minister, širša je obveznost obveščanja ministra o delu državnega tožilstva, vpliv vlade oz. pristojnega ministrstva na kadrovske, organizacijske in nadzorstvene pristojnosti glede državnih tožilstev in državnih tožilcev).

Državni svet opozarja, da Predlog zakona posega v organizacijsko strukturo državnega tožilstva. Ob tem ugotavlja, da je državnotožilska organizacija v letu 1996 poskrbela za ustrezno organiziranost na področju pregona zahtevnega kriminala in šele sedaj prihaja do sprememb pri policiji in sodišču. Zato kaže ponovno razmisliti o razlogih za organizacijske spremembe, saj vsakoletna poročila o delu državnih tožilstev ne terjajo takšnih ukrepov.

Državni svet podpira takšne rešitve zakona, ki ne bodo oteževale postopkov in poslovanja državnih tožilcev in bodo krepile učinkovito izvajanje tožilske funkcije pregona, da ne bo zaostankov in bo okrepljena kakovost tožilskega dela, ob tem pa okrepljena varnost ljudi in premoženja, pravne države in posameznika.

Državni svet podpira konkretne pripombe Vrhovnega državnega tožilstva in predlaga, da se v nadaljnjem zakonodajnem postopku upoštevajo v največji možni meri.

* * *

Za poročevalca je bil določen predsednik Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec.

Predlog mnenja NI bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 7 jih je glasovalo za, 15 pa jih je bilo proti).

4. točka dnevnega reda: Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2010, EPA 1785-V

Poročilo je bilo objavljeno na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 26. 4. 2011.

Poročilo je obravnavala Komisija za državno ureditev. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 1. 6. 2011 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 6. 6. 2011 in na klop.

Besedo je imel predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva Aleš Butala, vrhovni državni tožilec.

Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja:

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji 8. 6. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel naslednje

M N E N J E

k Skupnemu poročilu o delu državnih tožilstev za leto 2010

Državni svet se je seznanil s poročilom in ga podpira.

Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2010 nakazuje, da se je tudi v preteklem letu povečeval priliv novih zadev. Vsebina poročila in podatki kažejo, da je bilo ob manjšemu številu državnih tožilcev in večji obremenjenosti ter deležu obsodilnih sodb (na nivoju 79%) delo državnih tožilcev uspešno.

Državni svet ugotavlja, da kadrovska zapolnitev delovnih mest ne sledi povečanemu prilivu prejetih in rešenih zadev. Državni svet zato opozarja na razreševanje kadrovskih zahtev državnega tožilstva, saj ustrezno število državnih tožilcev in s tem povezana boljša organizacija omogoča hitrejše in učinkovito reševanje tudi najzahtevnejših zvrsti kriminalnih dejanj. Glede na to, da je v zakonodajnem postopku Predlog zakon o državnem tožilstvu, bo treba pri prehodu na prenovljen sistem veliko pozornosti nameniti temu, da delo državnih tožilcev ne bo otežkočeno in da se pogoji za njihovo delo tudi kako drugače ne bodo poslabšali. Iz poročila namreč sledi, da se odkrivanje in obravnavanje kriminalnih dejanj in z njimi povezanih oseb ter združb vedno bolj povečuje, poleg tega pa se kriminaliteta pojavlja v novih oblikah.

Državni svet podpira prizadevanja za okrepitev in izboljšanje delovnih, materialnih in strokovnih pogojev za učinkovito delo ter boljšo koordinacijo in usklajeno delovanje policije, državnega tožilstva in sodišč ter sodelovanje in podporo Ministrstva za pravosodje.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.

Predlog mnenja je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

5. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL-A) - skrajšani postopek, EPA 1855-V

Predlog zakona je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 25. 5. 2011 in so ga svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 1. 6. 2011.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so svetniki prejeli na klop. Prav tako so na klop prejeli predlog mnenja Državnega sveta.

Predstavnik predlagatelja zakona Boštjan Škrlec, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje je podal obrazložitev.

Predsednik Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec je pojasnil stališče komisije.

Razpravljal je dr. Andrej Rus.

Na dileme iz razprave je odgovoril Boštjan Škrlec, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje.

Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja:

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL-A) - skrajšani postopek

Državni svet podpira predlog zakona.

Državni svet ugotavlja, da predlog omogoča učinkovitejši in ekonomičnejši postopek katastrskega vpisa po Zakonu o evidentiranju nepremičnin in na podlagi sprememb in dopolnjenih določb Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi.

Državni svet poudarja, da so glede urejenosti pripadajočih zemljišč nepremičninske evidence najmanj usklajene z razmerami na terenu. Občinam in zemljiškoknjižnim lastnikom zemljišč bo zagotovljena legitimacija za začetek postopka.

Vknjižba zemljiške pravice se po postopku ureja na sodišču. Po podatkih sodišč je bilo vloženih 800 predlogov, od tega 30 rešenih in od tega 5 meritornih zadev. Podatki nakazujejo tudi na zapletenost in dolgotrajnost postopkov. Državni svet opozarja na morebitne težave pri ugotavljanju obsega funkcionalnega zemljišča, še posebej v kolikor ni navodil in ob pomanjkanju sodne prakse. Kjer je sodna praksa utečena, postopki lahko potekaj dokaj hitro.

Postopek ugotavljanja pripadajočega zemljišča je ob upoštevanju urbanističnih kriterijev, tehničnih kriterijev in redne rabe kot kontrolnega kriterija v nepravdnem postopku z udeležbo raznorodnih udeležencev strokovno zahteven in dolgotrajen, zato bi kazalo razmisliti glede specializacije sodnikov (posebne strokovne zadeve terjajo posebno obravnavo).

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.
Predlog mnenja je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

6. točka dnevnega reda: Poročilo o delu in zaključni račun Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2010, EPA 1824-V

Poročilo je bilo objavljeno na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 13. 5. 2011.

Poročilo je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 1. 6. 2011 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 6. 6. 2011 in na klop.

Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je predstavila poročilo.

Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je pojasnil stališče komisije.

V razpravi so sodelovali Peter Vrisk, Rastislav Jože Reven, Jože Korže in Marijan Klemenc.

Na dileme iz razprave je odgovorila Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja:

M N E N J E

k Poročilu o delu in zaključnemu računu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2010

Državni svet se je s poročilom seznanil in ga podpira.

Državni svet soglaša z ugotovitvijo predstavnice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, da je sprejeta novela Zakona o kmetijskih zemljiščih bistveno vplivala na finančno načrtovanje in poslovanje v letu 2010. Tako je Sklad presežke prihodkov nad odhodki namenil razvoju lastne dejavnosti in pokrivanju obveznosti iz naslova odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe zemljišč, vrnjenih v postopkih denacionalizacije. Po drugi strani so se povečale Skladove obveznosti, saj mora 7% od letne realizacije za posekan in prodan les po tržni vrednosti na kamionski cesti prenesti občinam, v katerih ležijo koncesijski gozdovi. Z namenom učinkovitejšega gospodarjenja z državnimi gozdovi je novela zakona Skladu omogočila okrepitev s prenosom določenega števila zaposlenih iz Zavoda za gozdove Slovenije na Sklad.

Sklad je v letu 2010 realiziral presežek prihodkov nad odhodki v višini 5,8 mio EUR. Celotni prihodki Sklada so znašali 20,6 mio EUR, kar je 11% višje, kot je bilo načrtovano in 24% višje, kot v letu 2009. Prihodki od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči so bili realizirani v znesku 5,6 mio EUR, od tega zakupnina fizičnih oseb v znesku 2,9 mio EUR, zakupnina pravnih oseb pa v znesku 2,6 mio EUR. Po dejanski rabi Sklad upravlja s 63.470 ha kmetijskih zemljišč, ki so primerna za kmetijsko obdelavo. Sklad ima sklenjenih skupaj 16.912 pogodb za 55.564 ha kmetijskih zemljišč. Sklad je v letu 2010 prenesel na občine in druge pravne osebe 553 ha zemljišč, od tega na občine 508 ha zemljišč v vrednosti 1,5 mio EUR. Koncesijska odškodnina za gozdove v koncesiji se je plačevala z mesečnimi akontacijami v skladu z dogovori v letnih aneksih. V primerjavi s planom je bila realizacija prihodkov iz koncesijske dejavnosti za 2% višja, v primerjavi z letom 2009 pa je bila višja za 24% in je znašala 7,6 mio EUR.

V letu 2010 je Sklad preko Službe za geodezijo sodeloval v vseh geodetskih upravnih postopkih na zemljiščih v lasti Republike Slovenije, ki so v upravljanju Sklada in so se nanašali na izvedene elaborate geodetskih storitev in na postopke določevanja pripadajočih zemljišč obstoječim legalno zgrajenim objektom in objektom v postopku legalizacije. V postopkih, ki se vodijo pred pristojnimi sodišči, se je v letu 2010 v primerjavi s preteklimi leti število novih zadev zmanjšalo, skupno število opravil pa se v primerjavi z lanskim letom ni spremenilo. Prodanih je bilo 104 ha zemljišč (v letu 2009 71 ha) v skupni pogodbeni vrednosti 2,4 mio EUR (v letu 2009 3,2 mio EUR), od tega 28,8 ha kmetijskih zemljišč ter 74,2 ha gozdov in 1 ha stavbnih zemljišč. Sklad je odkupil 50,7 ha (v letu 2009 319,9 ha) kmetijskih zemljišč za skupaj 411.000 EUR in 170,6 ha gozdov v skupni vrednosti 567.000 EUR. V menjave je Sklad vložil 37,6 ha kmetijskih zemljišč, iz njih pa pridobil 30,3 ha kmetijskih zemljišč.

Državni svet ocenjuje, da je upoštevaje realizacijo programa in poslovanja v letu 2010 Sklad kljub določenim manjšim negativnim odstopanjem, ki se odražajo v nerealiziranih nakupih kmetijskih zemljišč in gozdov ter minimalnih vlaganjih v vzdrževanje kmetijskih zemljišč, dosegel načrtovane cilje. Ne glede na izkazan dober poslovni rezultat pa je potrebno opozoriti na zakonsko opredeljene visoke finančne obveznosti, ki bodo v bodoče Skladu onemogočale izvajanje njegove osnovne dejavnosti, kot so nakup kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov ter vzdrževanje in izboljšanje proizvodne sposobnosti kmetijskih zemljišč in uresničevanje ter razvoj vseh funkcij gozdov.

Državni svet ugotavlja, da se uresničujejo napovedi, ki jih je ob sprejemu novele zakona predvidel Državni svet, ki je noveli zakona nasprotoval, kar se kaže v drastičnem povečanju odhodkov Sklada in zmanjševanju odkupa zemljišč. Dejstvo je, da Sklad ni predhodno izdelal izračunov, ki bi lahko služili kot argument pri sprejemanju novele zakona. Upravičeno se zastavlja vprašanje, kako bo Sklad posloval v naslednjih letih, saj dohodki ne rastejo sorazmerno z odhodki. Potrebno bo odgovoriti tudi na vprašanje, kdo je odkupil zemljo, ki je Sklad zaradi pomanjkanja sredstev ni bil sposoben odkupiti. Glede 100-metrskega pasu okrog stavbnih zemljišč, bi bilo potrebno najti tako rešitev, da bi kmet mejaš lahko kupil parcele, ki so zraven njegove.

Državni svet meni, da se še vedno plačujejo previsoki zneski odškodnin iz naslova denacionalizacije, čeprav bi morala biti glavna skrb Sklada preprečitev zaraščanja ter izvajanje oz. izvedba melioracij. Moteče je tudi stalno naraščanje in povečevanje najemnin, ki se razpisujejo po katastru in ne po dejanski rabi; evidentno je tudi, da se je promet s kmetijskimi zemljišči oz. z nepremičninami povsem ustavil. Sklad bi moral voditi aktivno kmetijsko politiko, kamor sodi tudi načrtno pogozdovanje razredčenih gozdnih površin. Sklad bi moral vedno imeti na razpolago dovolj finančnih sredstev, da bi lahko odkupil zemljišča, ki so nacionalnega pomena.

Državni svet pričakuje odgovore na številna vprašanja, ki se nanašajo na uveljavitev kupnine Sklada za zemljišča, ki so bila prenesena na podjetja, na primerljivost koncesnine s privatnimi koncesionarji, na kontrolo koncesionarjev glede vlaganja v gozdove ter na služnost, na prehod gozdarskih delavcev iz Zavoda za gozdove na Sklad, koliko ima Sklad solastniških parcel in kakšno politiko bo vodil na tem področju ipd.

Državni svet podpira prizadevanja Sklada, da bo glede solastniških parcel poskušal s sporazumno razdružitvijo, če pa to ne bo uspešno, pa bodo šli v pravdni postopek; hkrati sprejema obrazložitve Sklada, da se cena lesa določi na osnovi primerljivih cen oz. na podlagi analize stroškov. Sprejemljive so tudi obrazložitve glede koncesijskih del, ki jih kontrolira Zavod za gozdove Slovenije na podlagi odločbe ter prehoda 17 delavcev (12 delavcev iz Zavoda za gozdove Slovenije ter 5 ostalih delavcev, ki so jih pridobili na podlagi razpisa) na Sklad. Ti delavci, ki so prešli na Sklad iz Zavoda za gozdove Slovenije, bodo nadzorovali tudi prodajo lesa. Sklad odkupuje zemljo v 10-kilometrskem pasu ob meji, pri čemer Sklad spremlja ponudbe na oglasnih deskah upravnih enot. Sklad sodeluje le na strateških območjih, saj so ponudbe nerealne oz. cene previsoke, tako da Sklad ni konkurenčen. Sklad mora imeti tudi rezervacije, zato plača 20% davka, poleg odškodnine pa mora plačevati tudi zamudne obresti za vsa leta nazaj do končne odločbe. Same najemnine so se v lanskem letu povečale za višino odstotka inflacije in za odstotek, ki ga je določila Vlada Republike Slovenije, pri čemer so se ukinili nekateri popusti, zato je bila zakupnina nekoliko višja.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič.

Predlog mnenja je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

7. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona (ObrZ-E) - skrajšani postopek, EPA 1786-V

Predlog zakona je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 21. 4. 2011 in so ga svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 1. 6. 2011.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 1. 6. 2011 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli na klop.

Predstavnik Ministrstva za gospodarstvo Drago Napotnik, generalni direktor Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarstvo je podal obrazložitev.

Predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance mag. Stojan Binder je pojasnil stališče komisije.

Stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in svobodnih poklicev je pojasnil Alojz Kovšca.

V razpravi so sodelovali Rastislav Jože Reven, Alojz Kovšca, Vincenc Otoničar, mag. Dušan Semolič, Boris Šuštaršič, Mihael Jenčič in prof. dr. Jože Mencinger.

Svoj glas je obrazložil Alojz Kovšca.

Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja:

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona (ObrZ-E) - skrajšani postopek

Državni svet ne podpira Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona.

Članstvo v Obrtno podjetniški zbornici je obveza za vse fizične in pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji kot obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ali domačo oziroma umetnostno obrt, za obrtne zadruge in oblike njihovega združevanja, z rešitvami v predlaganem zakonu pa se uveljavlja združevanje gospodarskih subjektov v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije na prostovoljni osnovi oz. predlaga ukinitev dosedanjega obveznega članstva.

Državni svet ob obravnavi predloženega zakona opozarja, da Slovenija postaja vse bolj neučinkovita država tudi zaradi nezmožnosti, da se ustrezno razporedi družbena moč, ki se izraža v dialogu med socialnimi partnerji. Doseganje zastavljenih ciljev in konsenzualnih rešitev je možno ob sodelovanju enakovrednih sogovornikov, zato so močni zastopniki interesov posameznih družbenih skupin, ki zagotavljajo reprezentativnost, pogoj za lažje uveljavljanje svojih interesov do države, pa tudi za sprejemanje skupnih odločitev s širšo podporo.

Državni svet je mnenja, da višjo raven strokovnosti in učinkovite pomoči gospodarstvu lahko zagotavljajo le močna in profesionalna združenja, pristop in rešitve, kot jih ponuja predloženi zakonski predlog pa gredo v smeri še večje razdrobljenosti zborničnega sistema, zato je takšen pristop k reševanju problematike zastopanja gospodarstva neproduktiven in napačen.

Državni svet se strinja z mnenjem, ki ga v svojih stališčih in predlogih k predlogu zakona navaja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, da je trenutno uveljavljena različna ureditev zborničnega organiziranja na gospodarskem področju v Sloveniji neprimerna, kar se je pokazalo ob poskusu gašenja posledic gospodarske krize, ko bi država za uspešen izhod iz težav potrebovala kot partnerje tudi močne zbornične sogovornike. Državni svet meni, da bi se bilo potrebno dogovoriti in pristopiti k pripravi takšne zakonske ureditve, ki bi zagotavljala, da se vsak gospodarski subjekt po lastni presoji obvezno včlani v eno izmed zbornic s področja gospodarstva.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Stojan Binder.

Predlog mnenja je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

8. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-F) - skrajšani postopek, EPA 1787-V

Predlog zakona je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 22. 4. 2011 in so ga svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 1. 6. 2011.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 1. 6. 2011 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 6. 6. 2011 in na klop.

Predstavnik Ministrstva za zdravlje dr. Ivan Eržen, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje je podal obrazložitev.

Podpredsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Peter Požun je pojasnil stališče komisije.

V razpravi so sodelovali Boris Šuštaršič, Branimir Štrukelj in dr. Janvit Golob.

Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja:

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-F) - skrajšani postopek

Državni svet predloga zakona ne podpira.

Državni svet je bil seznanjen s spremembami predloga zakona in razlogi zanje in pri tem ugotavlja, da predlog zakona ukinja obvezno članstvo v Zdravniški zbornici in hkrati tudi določeno višino članarine. S tem naj bi se poenostavil tudi postopek plačevanja članarine, ki jo določa in pobira sama zbornica. Kot razloge za omenjene spremembe predlagatelj navaja vrsto polemik, ki so se v zadnjem času pojavile v javnosti v zvezi z obveznim članstvom in članarino v zdravniški zbornici ter v zvezi z aferami, ki so ogrozile zaupanje javnosti in same stroke v delovanje zbornice. Ob tem se predlagatelj sklicuje na eno od raziskav, v kateri se je dobrih 53 odstotkov anketiranih zdravnikov izreklo za prostovoljno članstvo, 42 odstotkov pa za obvezno članstvo. Ne glede na različna stališča med zdravniki in v civilni družbi, pa je, kot navaja predlagatelj, primeren način organiziranja in delovanja zbornice zelo pomemben za sistem in kakovost zdravstvenega varstva. Zato kot prednosti prostovoljnega članstva navaja svobodo odločanja glede združevanja, demokratizacijo zbornic, višjo kakovost in učinkovitost dela, večjo odzivnost na potrebe članstva in večjo transparentnost delovanja zbornice. Državni svet pri tem ugotavlja, da predlagatelj s predlogom zakona pristojnosti zdravniške zbornice glede strokovnega nadzora in svetovanja ter podeljevanja in odvzemanja licenc ohranja nespremenjene.

Državni svet meni, da ima zbornični sistem velik pomen, saj predstavlja sintezo države s stroko prek regulacije poklicev s pozitivno zakonodajo. Moč zbornice ni v številu članstva, ampak v znanju in izkušnjah njenih članov v dobrobit uporabnikom njihovih storitev ter v ustreznih pogojih za njihovo delo in izobraževanje. Državni svet meni, da ima obvezno članstvo kot sistemska ureditev specifične prednosti za vse poklice, ki so organizirani v zbornice. Hkrati poudarja, da so poklicne zbornice pomembna civilizacijska pridobitev družbe, saj pomenijo razpršenost moči na širšo družbo, kar pozitivno učinkuje na kakovost poklicnih storitev in strokovni nadzor nad njimi. Naloga zbornic v postmoderni družbi je predvsem v zagotavljanju varne in kakovostne zdravstvene oskrbe uporabnikom. Tako zbornice s področja zdravstva na eni strani regulirajo in nadzorujejo standarde zdravniškega poklica, na drugi pa ščitijo paciente pred nedovoljeno prakso v zdravstveni oskrbi, kar je še posebej pomembno v odprtem prostoru prostega pretoka pacientov in strokovnjakov. Obveznost članstva je zato povezana z vplivom in hkrati odgovornostjo njenih članov pri izvajanju zdravniškega poslanstva skladno s strokovnimi merili. Z obveznostjo članstva v zbornici so povezana tudi pooblastila, in sicer v okviru administrativno-upravnih postopkov in vsebinskih zahtev ter meril za izvajanje zdravniške službe (podeljevanje licenc, specializacija, strokovni nadzor itd.).

Državni svet ugotavlja, da predlagatelj sicer uvodoma opozarja, da bi bilo treba z ukinitvijo obveznega članstva omejiti tudi nekatera pooblastila zdravniške zbornice, vendar jih sam predlog zakona ne predvideva. Državni svet zato opozarja, da predlog zakona na neprimeren način ureja vprašanja delovanja zbornice, saj notranji problemi ne morejo biti pravi razlog za zakonske spremembe celotnega sistema. Že samo uvedba prostovoljnega članstva brez dodatnih določil o izvedbi in posledicah te spremembe bi povzročila škodo pri izvajanju zdravniške službe. Zato bi veljalo razmisliti o drugih načinih, ki bi uporabnikom omogočili še bolj kakovostno zdravstveno storitev, njenim članom pa boljše pogoje za uresničevanje poklicne odgovornosti.

Po mnenju Državnega sveta bi prostovoljno članstvo pomenilo zmanjšanje moči same stroke. Izkušnje po uvedbi prostovoljnega članstva v nekaterih drugih poklicnih dejavnostih so namreč pokazale na nevarnost zmanjševanja strokovnih standardov in postopno uničenje določenih poklicev. Deregulacija poklicev tako lahko pomeni hkrati tudi degradacijo poklicev. Obenem pa neobvezno članstvo, zaradi heterogenih interesov znotraj strokovnih združenj, slabi njihovo strokovno moč pri zastopanju skupnih interesov v razmerju do Vlade in omogoča izkoriščanje partikularnih interesov za politične namene.

Državni svet ugotavlja, da tudi Vlada Republike Slovenije in Odbor Državnega zbora za zdravstvo predlog zakona ocenjujeta kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo.

Državni svet dodatno opozarja, da bi morali zbornični sistem v zdravstveni dejavnosti v Sloveniji glede članstva urediti celovito in za vse regulirane poklice enako. V prid izboljšanju organiziranja in delovanja zbornic bi bilo dobro izvesti strokovno razpravo o posebnostih obveznega in neobveznega članstva ter o vplivu ene ali druge oblike ureditve na vlogo in strokovni razvoj poklicev. Ob zborničnem organiziranju poklicev na področju zdravstva bi veljalo razmisliti tudi o možnostih za vključitev uporabnikov zdravstvenih storitev v procese medsebojnega usklajevanja, ki trenutno poteka le med zbornico (člani izvajalci) in Vlado Republike Slovenije.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Peter Požun.

Predlog mnenja je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

9. točka dnevnega reda: Obravnava sklepov posveta "Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja pri likovni in glasbeni vzgoji ter filozofiji"

Poročilo Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport s predlogi sklepov so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 1. 6. 2011 in na klop. Predlog sklepov Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 6. 6. 2011 in na klop.

Besedo je imel predsednik Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport dr. Zoltan Jan.

Razpravljal je predsednik mag. Blaž Kavčič.

Predsednik je dal na glasovanje predlog sklepov:

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji 8. 6. 2011, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) ter na podlagi posveta z naslovom Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja pri likovni in glasbeni vzgoji ter filozofiji, sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet RS ugotavlja, da je za uveljavljanje trajnostnega razvoja, pri katerem so upoštevane ekonomska uspešnost, socialna pravičnost in okoljska varnost, posebej pomembno izobraževanje – znanje, spretnosti in vrednote.

Za državo, ki se zavzema za trajnostni razvoj, so likovna in glasbena vzgoja ter filozofija posebno pomembna, kajti vsa tri področja v izobraževalnem procesu in družbeno odgovorni refleksiji omogočajo prepričljivo spoznavanje temeljnih resnic o neizogibnosti trajnostno razvojnih paradigem razmišljanja in delovanja. Trenutna zastopanost teh treh področij v izobraževalnem procesu tega spoznanja ne izraža v zadostni meri.

Likovna, glasbena in filozofska usposobljenost ali ozaveščenost državljank in državljanov vodi do intenzivnejšega sodelovanja v procesih trajnostnega razvoja.

Državni svet RS poziva Vlado RS in pristojna ministrstva, da v sodelovanju s stroko in zainteresirano javnostjo razmislijo o možnih konkretnih rešitvah za intenzivnejše delovanje na teh področjih, posebej glede priprave konkretnih smernic za poučevanje likovne in glasbene vzgoje ter filozofije na vseh ravneh izobraževanja in strokovnega usposabljanja kakor tudi na ravni raziskovanja in večje navzočnosti v javnem prostoru nasploh.

Predsednik Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport dr. Zoltan Jan, ki je vodil posvet, je Državnemu svetu pojasnil, da je že v beli knjigi o vzgoji in izobraževanju trajnostni razvoj uvrščen med pomembna načela, čeprav je to področje predvsem v domeni naravoslovja (narava - okolje), v povezavi z umetnostno vzgojo (likovno in glasbeno) in filozofijo pa je premalo poudarjeno.

Predlog sklepov je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Predsednik je zaključil 38. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje. Obvestil jih je tudi, da bo naslednja redna seja 6. julija 2011 v Lenartu v Slovenskih goricah.

Povezane vsebine

	38. seja Državnega sveta Republike Slovenije