Vprašanja Marijana Klemenca in Jerneja Verbiča v zvezi z Združenjem SAZAS

Državni svet Republike Slovenije je na 12. seji 10. 12. 2008, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanja državnih svetnikov Marijana Klemenca in Jerneja Verbiča v zvezi z Združenjem SAZAS in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja državnih svetnikov in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo in Uradu za intelektualno lastnino, da vprašanja preučita, nanje odgovorita in posredujeta pojasnila in podatke v zvezi z navedenimi vprašanji.

Vprašanja državnih svetnikov Marijana Klemenca in Jerneja Verbiča se glasijo:

Kakšne so aktivnosti Urada za intelektualno lastnino za razrešitev spora med SAZAS-om in uporabniki avtorskih pravic (npr. OZS, občine) v zvezi s Pravilnikom o javni priobčitvi glasbenih del, ki je začel veljati 1. 1. 2007 in tarifami?

Kje obstaja pravna podlaga, na podlagi katere je SAZAS izdal Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del, s katerim so določene obveznosti drugih pravnih subjektov (npr. organizatorjev prireditev, družb, ki opravljajo določeno dejavnost...) ter postopki obveščanja SAZAS-a, da bo organizirana določena prireditev? Zanima nas tudi zakonska podlaga, na kateri lahko SAZAS, ki je družba civilnega prava, v svojih aktih določa (kazenske) sankcije v primeru kršitve določb Pravilnika.

Ali so veljavne tarife, ki jih je SAZAS določil enostransko (brez sodelovanja uporabnikov avtorskih pravic) tako, da se tarife obračunavajo na možno število obiskovalcev prireditve in kvadrature prostora, če gre za prireditve, ki omogočajo brezplačen vstop?

Kako lahko SAZAS obračuna avtorski honorar tudi za prireditve, na katerih izvajalec izvaja izključno svoja avtorska dela, za katera mu organizator plača avtorski honorar?

Kje obstaja zakonska podlaga, da lahko SAZAS zahteva pridobitev podatkov o prihodkih uporabnikov avtorskih pravic in avtorskih honorarjev nastopajočih, na podlagi katerih nato SAZAS obračuna plačilo nadomestila avtorjem?

Kje je dostopen javni seznam avtorjev, ki so člani SAZAS, in njihovih del na podlagi česar je SAZAS pristojen izdajati dovoljenja za njihovo uporabo ter zaračunavajo nadomestilo?

Kje je dostopen seznam tujih kolektivnih organizacij, s katerimi ima SAZAS sklenjeno pogodbo, da lahko skrbi za uporabo repertoarjev tujih avtorjev?

 

Obrazložitev

Uporabniki avtorskih pravic, ki plačujejo nadomestilo za avtorske pravice, opozarjajo na neurejene razmere na področju avtorskega prava, saj je Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS), ki za avtorje glasbe zbira nadomestilo za uporabo glasbe oz. avtorskih pravic, sprejelo Pravilnik o javni priobčitvi del (Uradni list RS št. 138/06 z dne 28. 12. 2006), ki določa postopek in višje tarife za javno priobčitev del. Težave s SAZAS-om ne zaznavajo samo obrtniki, trgovci in gostinci, ampak tudi slovenske občine, ki organizirajo številne prireditve, tudi dobrodelne, za katere morajo SAZAS-u plačevati visoke avtorske honorarje. Uporabniki nasprotujejo po njihovem mnenju pretiranemu povečanju tarif za plačilo nadomestila, ki ga je sprejel SAZAS brez njihovega sodelovanja.

Medtem ko uporabniki avtorskih pravic opozarjajo, da je SAZAS tarife povišal samovoljno, brez soglasja oz. dogovora z uporabniki in njihovimi reprezentativnimi združenji, pa SAZAS trdi, da je zvišanje tarif posledica revalorizacije, čeprav so se te zvišale kar za približno 60 odstotkov. Poleg tega naj bi bil po mnenju SAZASA sistem tarif iz leta 1998 nepravičen in v neskladju z zakonom o avtorski in sorodnih pravicah.

 

Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998

Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino je na podlagi Javnega razpisa za zbiranje prijav za kolektivno uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic z odločbo št. 800-3/96 z dne 12.03.1998 izdal SAZAS-u dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avtorskih delih s področja glasbe. Na tarifni del pravilnika SAZAS-a o honorarjih o javni priobčitvi glasbenih del je Urad dal soglasje 20.03.1998. (objavljeno v Uradnem listu RS, št. 33/1998).

Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 (Ur.l. RS, št. 29/1998) je SAZAS sprejel na podlagi 84. člena ( ta določa, da organizacije avtorjev posameznih kategorij avtorskih del in uporabniki ali združenja uporabnikov teh del lahko v skladu s tem zakonom (1) določijo splošne pogoje za uporabo avtorskih del ter (2) sklenejo tarifne sporazume) in 153. člena ( Kolektivna organizacija sprejme splošne tarife za uporabo avtorskih del ter jih predloži Uradu RS za intelektualno lastnino v odobritev. Odobrene splošne tarife se objavijo v uradnem glasilu RS. S tarifnimi sporazumi med kolektivno organizacijo in uporabniki ali združenji uporabnikov se lahko določijo posebne tarife) ZASP (Ur.l. RS 21/95). Takratni ZASP je prepustil sprejem splošnih tarif kolektivni organizaciji, posebne tarife pa so se lahko določile s tarifnimi sporazumi.

Glede na to, da je SAZAS organizacija z javnimi pooblastili, ima Pravilnik o javni priobčitvi del naravo splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil in lahko Ustavno sodišče (peta alineja prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Ur.l. RS, št. 64/2007, ZUstS-UPB2) presoja njegovo skladnost z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi.

 

Veljavnost Pravilnika

SAZAS je namreč v Uradnem listu RS št. 138/06 z dne 28.12.2006 objavil nov Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del, ki je začel veljati 1.1.2007.

Pravilnik je bil sprejet 21.12.2006, torej še v času veljavnosti Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 44/06, ZASP-UPB2). Ta je v drugem odstavku 157. člena določal, da kolikor so sklenjeni skupni sporazumi iz 156. člena ZASP, velja tam dogovorjeno nadomestilo kot tarifa. V prehodnih določbah ZASP-B (Uradni list RS, št. 43/2004) je v četrtem odstavku 26. člena določeno, da se tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona, obravnavajo kot veljavni skupni sporazumi o tarifi po določbah tega zakona. SAZAS je sprejel nov Pravilnik v času, ko je Državni zbor že sprejel novelo ZASP-a (ZASP-D). Ta je bila v Državnem zboru potrjena 15. 12. 2006, objavljena v Uradnem listu 29. 12. 2006 in je začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu. V vmesnem času pa je SAZAS sprejel nov Pravilnik s tarifami, ki je začel veljati 1. 1. 2007. SAZAS je torej še v času veljavnosti ZASP-B sprejel tarife, ki jih je samovoljno določil, brez soglasja predstavnikov uporabnikov, zato niso bile skupni sporazum. Ta tarifa naj bi nadomestila tarife iz leta 1998.

O spremembi tarif SAZAS-a je dne 16. februarja 2007 izdal mnenje Urad za intelektualno lastnino (UIL) je o dvigu tarif  SAZAS-a. Ta je zapisal, da je dvig tarif neutemeljen in da še vedno velja tarifa iz leta 1998 ter da ta velja do nadaljnjega oz. do morebitnega novega sporazuma z OZS ali do odločitve pristojnega Sveta za avtorsko pravo.

Urad je navedel, da je ZASP-UPB2 (Ur. l. RS, št. 44/06) v drugem odstavku 157. člena določal, da kolikor so sklenjeni skupni sporazumi iz 156. člena ZASP, velja tam dogovorjeno nadomestilo kot tarifa. V prehodnih določbah ZASP-B je v četrtem odstavku 26. člena določeno, da se tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona, obravnavajo kot veljavni skupni sporazumi o tarifi po določbah tega zakona. Tarife Združenje SAZAS objavljene v Uradnem situ RS, št. 29/98 (v nadaljevanju: tarife 98), imajo v skladu s to določbo status skupnega sporazuma o tarifi. Kolektivna organizacija je po četrtem odstavku 157. člena ZASP-UPB2 lahko zahtevala nadomestila, ki jih je sama določila, vendar le do podpisa sporazuma. V primeru Združenja SAZAS ta določba ni prišla v poštev, saj imajo njegove tarife 98 status sporazuma, tega pa ni mogoče spreminjati enostransko. Glede na navedeno UIL meni, da tarife 06 niso veljavne.

Urad je v svojem mnenju navedel, da lahko v skladu s 158. členom ZASP-UPB2 uporabnik del iz repertoarja Združenja SAZAS kadarkoli zahteva sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravic za uporabo teh del v skladu z veljavno tarifo (tarifo 98). Če pogodba o neizključnem prenosu pravic za uporabo varovanih del ni sklenjena, se šteje, da je ustrezna pravica prenesena, če uporabnik položi na račun Združenja SAZAS ali pri sodišču oziroma notarju znesek, ki ga po tarifi zaračunava Združenje SAZAS (po tarifi 98). Če bo Združenje SAZAS želelo spremeniti veljavni skupni sporazum (tarifo 98), bo moralo upoštevati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 139/06, v nadaljevanju: ZASP-D), ki je spremenil 156. in 157. člen ZASP-UPB2 ter na novo določil postopek sprejemanja tarif. Do sprejetja skupnega sporazuma po mnenju UIL velja tarifa 98.

Po novem 156. členu se tarifa določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo Sveta za avtorsko pravo. Novi 157. člen ZASP-D med drugim določa, da skupni sporazum v pisni obliki skleneta kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije. Kolektivna organizacija mora prvo povabilo k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma objaviti v Uradnem listu RS. Če po štirih mesecih od začetka pogajanj ne sklenejo skupnega sporazuma, lahko kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje zahteva, da Svet določi primerno tarifo ali odloči o drugem spornem vprašanju v zvezi s skupnim sporazumom (157.a člen ZASP-D).

Z mnenjem Urada se je strinjal tudi Tržni inšpektorat RS.

 

Ureditev in delovanje SAZAS-a na področju javnega priobčevanja del

Ne glede na navedeni mnenji Urada za intelektualno lastnino in Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, pa SAZAS deluje na podlagi novega Pravilnika iz leta 2006 in z uporabniki avtorskih pravic postopa po določbah novega Pravilnika in jim pošilja račune na podlagi enostransko določene tarife.

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3) v svojem 158. in 159. členu določa, da so prireditelji kulturno-umetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki avtorskih del, v primerih, ko je to potrebno po tem zakonu, dolžni predhodno pridobiti pravice za javno priobčitev avtorskih del, v 15 dneh po priobčitvi pa poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del.

Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.l. RS, št. 138/06) pa določa, da mora vsaka fizična ali pravna oseba, ki želi javno priobčevati glasbena neodrska dela, ki so sestavni del repertoarja, ki ga ščiti Združenje SAZAS, predhodno priglasiti uporabo takih avtorskih del Združenju SAZAS, in sicer najmanj 8 dni pred začetkom uporabe. Pravilnik v 4. členu poleg roka osmih dni določa tudi druge pogoje, kot je pošiljanje seznamov uporabljenih del in drugih osnov za obračun avtorskega honorarja. Uporabnik mora tudi evidentirati vsako izvedbo glasbenega dela na obrazcu »SAZAS-1« - Spored izvedenih del za javno izvajanje del na koncertih in prireditvah, ki ga izdaja Združenje SAZAS. Ta obrazec mora uporabnik posredovati Združenju SAZAS najkasneje v 15-ih dneh po izvedbi.

Pravilnik nadalje določa, da je višina avtorskega honorarja sorazmerna prihodku, ki ga ustvari uporabnik pri dejavnostih, v katerih uporablja glasbena dela ter pomembnosti uporabe glasbe v dejavnosti uporabnika.  Višina avtorskega honorarja za različne vrste uporabe repertoarja SAZAS-a je določena v tarifnem delu pravilnika.
Tarife, ki so določene v tem pravilniku so povprečne tarife, ki veljajo za uporabnike, ki so pridobili dovoljenje SAZAS za uporabo del skladno z določbami zakona in tega pravilnika. Tarifne postavke za uporabo del brez poprejšnjega dovoljenja SAZAS-a so višje za 15 odstotkov glede na povprečno tarifo. Višje tarifne postavke temeljijo na realnih stroških SAZAS, ki so potrebni za odkrivanje in preprečevanje nepooblaščene uporabe avtorskih del.

Zakon ne določa pooblastila, da bi lahko SAZAS postopek natančneje uredil v pravilniku, ki bi ga sam izdal. Zato tudi pravilnik nima pravne zakonske podlage, na podlagi katere je bil izdan, kar je razvidno tudi iz objave Pravilnika v Uradnem listu, kjer je v napovednem stavku namesto pravne podlage navedeno menjalno razmerje med tolarjem in evrom ter Uredbo, ki to menjalno razmerje določa. ZASP sicer v 84. členu določa, da lahko organizacije avtorjev posameznih kategorij avtorskih del in uporabniki ali združenja uporabnikov teh del določijo splošne pogoje za uporabo avtorskih del. Določbe pravilnika bi lahko šteli za splošne pogoje, vendar so bile enostransko določene s strani SAZAS-a in ne v skupnem dogovoru z uporabniki. Pravilnik namreč učinkuje navzven, saj določa bolj natančno postopek, ki se ga morajo držati uporabniki avtorskih pravic. Pri tem gre za kršitev Ustave, saj ta v 87. členu določa, da lahko pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb določa Državni zbor samo z zakonom. V konkretnih primerih pa Pravilnik brez kakršne koli podlage v zakonu določa pravice in obveznosti uporabnikov avtorskih pravic.

Prav tako kolektivna organizacija v zakonu nima pooblastila, da lahko kakorkoli zahteva vpogled v finančno ali drugo poslovanje pravnih subjektov ter v njihove osebne podatke.
Pravilnik v nasprotju s tem v 14. členu določa, da mora uporabnik evidentirati podatke o prihodkih, ki so osnova za obračun avtorskega honorarja na tak način, da je mogoče ugotoviti, kakšen prihodek je bil ustvarjen pri uporabi avtorskih del. V 9. členu Pravilnik tudi določa, da je osnova za obračun avtorskega honorarja prihodek, ki je ustvarjen pri uporabi del iz repertoarja SAZAS-a (vstopnina, konzumacije, povišanje cen v času uporabe glasbe ipd). Za nekomercialne koncerte oziroma za prireditve, ki se pretežno financirajo iz dotacij, sponzorstev ipd. se kot osnova za obračun avtorskega honorarja upošteva stroškovni proračun prireditve. Osnova za obračun avtorskega honorarja je lahko tudi bruto honorar izvajalcev, če je le-ta večji od prihodkov od vstopnine oziroma drugih oblik plačevanja ali če je vstop prost. SAZAS na ta način zahteva podatke o višini avtorskih honorarjev izvajalcev glasbenih del, čeprav do tega kot združenje ni upravičeno. Takšne podatke bi lahko SAZAS pridobil le s soglasjem izvajalca in uporabnika avtorskih del.

 

Kazenske določbe v Pravilniku

Oseba zasebnega prava nima pravice v svojih internih aktih določati kazenskih ali prekrškovnih sankcij, ki bodo doletele osebe, ki ne spoštujejo samovoljno zapisanih pravil osebe civilnega prava. Nasprotno Pravilnik vsebuje vrsto kazenskih določb za primere, če uporabniki ne pridobijo dovoljenja SAZAS-a, ali niso redni plačniki nadomestil ali namerno kršijo avtorske pravice. SAZAS v svojem pravilniku v 7. členu določa, da so tarifne postavke za uporabo del brez poprejšnjega dovoljenja SAZAS-a višje za 15% glede na povprečno tarifo. Višje tarifne postavke temeljijo na realnih stroških SAZAS, ki so potrebni za odkrivanje in preprečevanje nepooblaščene uporabe avtorskih del. SAZAS se torej ukvarja tudi z odkrivanjem nepooblaščene uporabe avtorskih del, kar je v pristojnosti državnega tožilstva, policije in inšpektorata. Tudi iz dopisov, ki jih SAZAS pošilja uporabnikom je razvidno, da se s to dejavnostjo aktivno ukvarjajo. Navajajo, da si je njihov zastopnik na terenu prireditev ogledal, napisal zapisnik, iz katerega je razvidno, da se je npr. na prireditvi uporabila mehanska glasba preko ozvočenja.

Še več, Pravilnik v 16. členu določa, da če uporabnik namerno krši avtorske pravice, bo SAZAS skladno z določbami 168. člena ZASP zahteval plačilo predpisanega avtorskega honorarja povečanega za 200%. Če iz finančne ali druge dokumentacije uporabnika ni mogoče ugotoviti prihodka, ki je osnova za obračun avtorskega honorarja, bo SAZAS obračunal avtorski honorar po najvišji tarifni točki, ki velja za ustrezno uporabo avtorskih del.  ZASP v 168. členu določa povrnitev škode in civilno kazen, vendar v okviru sodnega varstva in ne v okviru "postopka pred SAZAS-om". Takšno kazen lahko določi izključno pristojno sodišče, ne pa združenje avtorjev.

Pravilnik v 15. členu določa tudi plačilo varščine v primeru, da obstaja upravičen dvom, da uporabnik ne bo izpolnil svojih obveznosti ali gre za uporabnika, ki je v preteklosti že kršil avtorske pravice. Takšna varščina, ki jo je potrebno plačati vnaprej, znaša najmanj 80% predvidenega avtorskega honorarja.

 

Določanje tarif

ZASP v 146. členu določa, da kolektivna organizacija določi tarife za plačilo nadomestil, vendar je v 2. točki prvega odstavka tudi zapisano, da taka organizacija obvešča uporabnike o višini nadomestil, ki jih predlagajo in z njimi sklepajo sporazume o pogojih uporabe varovanih del. SAZAS ponavadi organizatorja ne obvesti o višini nadomestila, vendar mu le izstavi računa za plačilo po tarifi. Nekatere tarife za javno priobčitev glasbenih del sploh niso določene glede na izvajalce, ampak glede na možno število obiskovalcev in glede na kvadraturo prostora. Tarifa določa, da če števila obiskovalcev ni mogoče ugotoviti, se plačilo določi tako, da se računata dva obiskovalca na 1 m2 prostora.

ZASP v 156. členu določa, kaj naj se zlasti upošteva pri določanju primerne tarife. To je:

1. celotni bruto prihodek, ki se doseže z uporabo avtorskega dela, ali, če to ni mogoče, celotni bruto stroški, povezani s to uporabo;
2. pomen avtorskega dela za dejavnost uporabnika;
3. razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli, ki so uporabljena;
4. razmerje med pravicami, ki se upravljajo kolektivno ali individualno;
5. posebna zahtevnost kolektivnega upravljanja pravic zaradi določene uporabe avtorskih del;
6. primerljivost predlagane tarife s tarifami istovrstnih kolektivnih organizacij v drugih, predvsem sosednjih, državah Evropske skupnosti, ob upoštevanju bruto domačega proizvoda na prebivalca v enoti kupne moči.

Navedeni kriteriji v tarifi niso oziroma niso dovolj upoštevani, ampak se tarifa osredotoča kot že navedeno na možno število obiskovalcev in glede na kvadraturo prostora, kjer se javno priobčuje glasba.

 

Razmerje med SAZAS-om in avtorji

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) določa, da lahko avtor svoje pravice uporablja osebno ali po zastopniku, te pravice pa se lahko upravljajo posamično ali kolektivno. Za kolektivno upravljanje pravic s področja glasbe je dovoljenje pristojnega organa (Urada RS za intelektualno lastnino) dobilo Združenja skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS). 151. člen ZASP določa, da kolektivna organizacija lahko upravlja avtorske pravice na podlagi pogodbe z avtorjem.

Avtorska pravica je zasebna pravica, s katero lahko njen lastnik prosto razpolaga. Zakon je glede malih pravic zapisan precej togo. V kolikor se glasba predvaja preko radijskih ali televizijskih sprejemnikov, avtor nima možnosti, da dovoli brezplačno uporabo svojega avtorskega dela. Drugače pa je pri odrski izvedbo glasbe - v koliko je izvajalec obenem avtor glasbe in besedila, SAZAS nima pravice zahtevati nadomestila, saj je avtor že prejel plačilo. Prav tako SAZAS ne more imeti pravice, da od organizatorja zahteva ponovno plačilo nadomestila avtorju, v kolikor imata avtor in izvajalec že sklenjeno odplačno pogodbo, ki pa so ponavadi tajne narave. V kolikor izvajalec organizatorju zatrdi, da med njim in avtorjem obstaja odplačno razmerje, SAZAS nima pravice zahtevati nadomestila, še posebej če avtor ni njegov član.

V praksi se sicer dogaja, da SAZAS izdaja nepregledne račune, z mnogimi napakami, ki zavajajo drugo poslovno stranko-uporabnika o načinu odmere avtorskega honorarja z vsemi možnimi kazenskimi določbami iz Pravilnika. V praksi SAZAS ne upošteva posebne okoliščine primerov predvajanja oz. izvajanja glasbenih del kot olajševalne okoliščine, zaradi katerih se odmeri nižje nadomestilo kot sicer (repertoar je npr. sestavljen večinoma iz avtorsko nezaščitenih del – klasika, koncert brez prihodka in za dobrodelne namene, razne poklicne prireditve in tekmovanja…). SAZAS avtorski honorar zaračunava tudi za dobrodelne prireditve, za bagatelne primere javnega nastopanja (npr. nastop harmonikaša na srečanju društva upokojencev) in za primere, ko nastopajoči igrajo skladbe tistih avtorjev, ki niso člani SAZAS-a.

 

Odločba Sveta za avtorsko pravo

Svet za avtorsko pravo je bil uveden z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 139/2006, ZASP-D). Svet je v ZASP opredeljen kot strokovni, neodvisni in nepristranski organ, ki ima naslednje pristojnosti pri kolektivnem upravljanju pravic: (1) določanje primerne tarife za uporabo avtorskih del, (2) odločanje o drugem spornem vprašanju v zvezi s sklenitvijo sporazuma in (3) preverjanje, ali je objavljen skupni sporazum v skladu z določbami zakona.

Svet sestavljajo predsednik in štiri člani. Po dva člana Sveta predlaga kolektivna organizacija in reprezentativna združenja uporabnikov, predsednika pa pristojni organ. Predsednika in člane imenuje minister, pristojen za gospodarstvo.

Kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov lahko kadarkoli po objavi začasne tarife iz 156/IV. člena tega zakona ali če po štirih mesecih od začetka pogajanja ne sklenejo skupnega sporazuma, zahteva, da Svet določi primerno tarifo ali odloči o drugem spornem vprašanju v zvezi s skupnim sporazumom. Svet z odločbo določi primerno tarifo ali določi o drugem spornem vprašanju, pri čemer lahko v delu ali v celoti potrdi, spremeni ali razveljavi izpodbijani skupni sporazum (157.b/I ZASP) Pravnomočna odločba Sveta je sestavni del skupnega sporazuma oziroma skupni sporazum nadomešča, če se z njo izpodbijani skupni sporazum spremeni, razveljavi ali če skupni sporazum ni bil sklenjen ( 157.b/III ZASP). Pravnomočna odločba Sveta se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (157.b/IV ZASP). Zoper odločbo Sveta je dovoljena tožba, ki se vloži pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije v 30 dneh od vročitve odločbe(157.d/I ZASP).

Svet za avtorsko pravo je dne 18.06.2008 izdal odločbo s katero je na novo določil tarife za uporabo glasbe oziroma višino avtorskega nadomestila v gostinskih lokalih članov Obrtno podjetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju:OZS). Ta določa, da bi bifeji in bari plačevali nadomestilo za uporabo avtorske glasbe v višini 0,8 % "neto" prihodkov v prejšnjem letu, okrepčevalnice, picerije in gostilne 0,56%, restavracije pa 0,32% prihodkov uporabnika. OZS je vložila tožbo na Vrhovno sodišče. Če bo Vrhovno sodišče s sodbo zavrnilo tožbo OZS kot neutemeljeno, bo postala odločba Sveta pravnomočna in bo nadomestila del skupnega sporazuma. Odločba Sveta ureja tarife le za gostinske lokale članov Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, za druge uporabnike pa tako še vedno veljajo tarife, določene v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za gospodarstvo in Uradu za intelektualno lastnino, da vprašanja preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanje v roku 30 dni odgovorita.