Vprašanje mag. Zlatka Jenka v zvezi z ustanovitvijo srednješolskega centra v Ilirski Bistrici

Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 12. 3. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka v zvezi z ustanovitvijo srednješolskega centra v Ilirski Bistrici ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka in predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka se glasi:

Ali ima pristojno ministrstvo namen prisluhniti zahtevam in potrebam Občine Ilirska Bistrica po ustanovitvi srednješolskega centra?

O b r a z l o ž i t e v :

Potreba po srednji šoli je dolgoletna želja občanov Ilirske Bistrice, oziroma nuja! Sprejem novele zakona o srednjem šolstvu nam kot obmejni in demografsko ogroženi občini daje možnost odprtja najmanj dislociranega oddelka srednje šole doma. Dejstvo, da se kar okrog 700 dijakov šola izven kraja šolanja, potrebo po samostojni srednji šoli še podkrepljuje. In kateri so argumenti ZA srednjo šolo v Občini Il. Bistrica? Naj jih naštejem le nekaj:

•  gre za edino od večjih občin (okrog 15 000 prebivalcev, 63 naselij, 480 km2), ki nima nobene srednje šole,
•  sistem vpisa na univerzo zahteva predhodno šolanje na gimnazijah oziroma srednjih šolah, na katerih se šolanje zaključi z maturo,
•  po objavljenih rezultatih anket bi se v naslednjem šolskem letu na gimnazijo vpisalo 35 osmošolcev, na srednjo ekonomsko šolo pa 24 učencev,
•  če bi bila srednja šola v domačem kraju, bi se vanjo vpisalo še dodatnih 40 učencev (kar predstavlja skupno po normativih več kot 3 oddelke),
•  dovolj domačih profesorjev, ki bi se lahko vključili v pedagoški proces,
•  z vzpostavitvijo šengenske meje lahko pričakujemo priseljevanje mladih družin,
•  po nekaj letih upadanja se število rojstev povečuje,
•  srednja šola pomeni novo, mlado dušo kraju, nove zaposlitve, možnost omejitve bega kadrov,
•  gravitacijsko območje bodoče šole zajema tudi slovenske vasi na hrvaški strani, saj sodi občina v obmejni pas,
•  velike možnosti zagotovitve prostorov za srednješolski center in dijaški dom ter morebitne dislocirane programe Primorske univerze v izpraznjeni vojašnici  (več kot 10 obnovljenih in izpraznjenih objektov vojaškega učnega centra z zunanjimi športnimi igrišči).

Presenetljivo dober odziv je tudi s strani staršev in učencev ob novici, da obstaja možnost vpisa v gimnazijo in srednjo ekonomsko šolo v domačem kraju. Skoraj vsi bi se, ne glede na že uveljavljene šole v sosednjih občinah, vpisali v šolo ali enoto druge šole doma. Le manj kot desetina jih ima v zvezi s tem določene zadržke, ki se nanašajo predvsem na kvaliteto bodoče šole.

Zaradi prostorske stiske že več let poskušajo srednje šole v sosednjih občinah omejevati vpis. Zadnja leta zaradi hude prostorske stiske tudi niso sposobne sestaviti takšnega urnika pouka, da bi lahko bili učenci ves čas na šoli. Običajno dijaki "proste ure" (luknje- praznine) zapolnjujejo tako, da posedajo do začetka in med poukom v raznih gostinskih lokalih.

Kaj pomeni srednja šola za učence in starše? Predvsem enako dostopnost - možnost šolanja, kot jo poznajo tam, kjer te šole so. Pomeni cenejše šolanje (le tretjina jih prejema štipendije), manj stroškov za vozovnice, prehrano in domove. Pomeni uro ali dve več spanja za dijake (10-12 urna odsotnost z doma), organiziran prevoz iz vasi do šole, več časa za učenje in druge aktivnost mladih, ki jih sedaj pobere vožnja ali bivanje izven kraja šolanja. Kljub temu, da si želimo čim zgodnejše osamosvojitve naših otrok, jih (ob šolanju in bivanju drugod) na žalost prevečkrat pogoltnejo negativni vplivi mest in slabe družbe v svet zasvojenosti od drog (skoraj 80 vključenih v metadonski program in po ocenah okrog 300 odvisnikov od drog). Tudi zaradi tega si želi vsak izmed staršev imeti otroke vsaj še kakšno leto v dobi odraščanja "na očeh".

Nenazadnje pomeni šolanje doma velik denarni prihranek. Znano je, da samo strošek vozovnice, za avtobus do Postojne ali Sežane za dva otroka, predstavlja več kot dve tretjini plače dobro plačanega kvalificiranega delavca v gospodarstvu naše občine - te dosegajo le 68% republiškega povprečja. In kje so še ostali stroški šolanja? Ti bistveno presegajo znesek povprečne plače v naši občini!

Po ugotovitvah elaborata ima Občina Ilirska Bistrica tako kadrovske (domač pedagoški kader) kot materialne pogoje (izpraznjena in obnovljena vojašnica) za pridobitev katerega izmed srednješolskih programov. Vsekakor pa pomeni šolanje otrok doma velik prihranek tako staršem kot državi. Pri tem ne gre zanemariti številnih posrednih pozitivnih učinkov!

Prav gotovo bi se delovanje srednje šole močno odrazilo v življenju obubožane, demografsko ogrožene in obmejne Občine Ilirska Bistrica.

* * *

Državni svet predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) naj odgovori v roku 30 dni.