Zapisnik 27. seje Državnega sveta Republike Slovenije

27. seja Državnega sveta je bila v sredo, 9. 6. 2010.

Predsednik je pričel 27. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 16.45 uri.

Opravičili so se:

• Borut Meh, prof.dr. Jože Mencinger, Boris Popovič

Odsoten tudi:

• mag. Stojan Binder

Na sejo so bili vabljeni:

• Mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k 2. in 4. točki,
• Dr. Franc Križanič, minister za finance k 4. točki,
• Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice k 4. točki,
• Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve k 4. in 5. točki,
• Zveza svobodnih sindikatov k 5. točki,
• Prof. dr. Roko Žarni?, minister za okolje in prostor k 6. točki.

Seje so se udeležili:

• Mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k 2. in 4. točki,
• Mitja Žiher, Direktorat za delovna razmerja, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve k 5. točki,
• Radivoj Radak, Direkorat za trg dela in zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve k 5. točki,
• Mag. Zoran Kus, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor k 6. točki,
• Mag. Jelka Kremesec Jevšenak, sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor k 6. točki,
• Mladen Berginc, sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor k 6. točki,
• Silvester Gaberšček, sekretar na Ministrstvu za kulturo k 6. točki,
• Mateja Vraničar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance k 4. točki,
• Igor Hrovatič, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, k 4. točki,
• Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice k 4. točki,
• Boštjan Kos, vodja oddelka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k 4. točki,
• Leon Ravnikar vodja sektorja za strukturno politiko podeželje na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k 4. točki,
• Neva Žibrik, sekretarka, vodja oddelka na Ministrstvu za finance k 4. točki,
• Jasmina Rakita, direktorica inšpekcije nadzora delovnih razmerij, Inšpektorat RS za delo k 5. točki,
• Andrej Zorko, izvršni sekretar, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije k 5. točki.

 

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem 2. 6. 2010 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 26. seje Državnega sveta Republike Slovenije
   - Odobritev zapisnikov 18. in 19. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Predstavitev ključnih usmeritev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v obdobju do leta 2012
3. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
4. Obravnava predlogov Kmetijsko gozdarske zbornice do:
   a) problematike obdavčevanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti;
   b) predvidenih sprememb pokojninskega sistema na osnovi kmetijske dejavnosti;
   c) enakopravnosti pri uveljavljanju pravice do sofinanciranja kmetijskih zavarovanj;
5. Predlogi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v boju zoper socialni dumping
6. Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1) - druga obravnava, EPA 806-V
7. Volitve ob izteku prve polovice IV. mandata Državnega sveta
   a) predsednika in podpredsednika Državnega sveta
   b) predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta

Glede na to, da ni bilo predloga umik točke oz. za razširitev točke dnevnega reda, je predsednik predlagal v sprejem naslednji

DNEVNI RED:

1. Odobritev zapisnika 26. seje Državnega sveta Republike Slovenije
   - Odobritev zapisnikov 18. in 19. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Predstavitev ključnih usmeritev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v obdobju do leta 2012
3. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
4. Obravnava predlogov Kmetijsko gozdarske zbornice do:
   a) problematike obdavčevanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti;
   b) predvidenih sprememb pokojninskega sistema na osnovi kmetijske dejavnosti;
   c) enakopravnosti pri uveljavljanju pravice do sofinanciranja kmetijskih zavarovanj;
5. Predlogi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v boju zoper socialni dumping
6. Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1) - druga obravnava, EPA 806-V
7. Volitve ob izteku prve polovice IV. mandata Državnega sveta
   a) predsednika in podpredsednika Državnega sveta
   b) predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta

Predlagan dnevni red je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za,  nihče pa ni bil proti).

1. točka dnevnega reda Odobritev zapisnika 26. redne in zapisnikov 18. ter 19. izredne seje Državnega sveta

 Osnutek zapisnika 26. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 3. 6. 2010.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 26. seje je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

Osnutek zapisnika 18. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 2. 6. 2010.
Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 18. izredne seje je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

Osnutek zapisnika 19. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 2. 6. 2010.
Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 19. izredne seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

2. točka dnevnega reda: Predstavitev ključnih usmeritev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in       prehrano v obdobju do leta 2012

Predsednik je pozdravil gospoda mag. Dejana Židana, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ga povabil, da predstavi ključne usmeritve Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v obdobju do leta 2012.

Predstavitev je podal mag. Dejan Židan.

Razpravljali so Cvetko Zupančič, Jože Mihelčič, Rastislav Jože Reven, Anton Peršak, Jože Korže, Vincenc Otoničar, dr. Janvit Golob, Bojan Papič, Darko Fras, Jernej Verbič, Rudi Cipot.

Na vprašanja in dileme iz razprave je odgovoril minister mag. Dejan Židan.

Predsednik se je zahvalil ministru za predstavitev in ugotovil, da se je Državni svet seznanil s ključnimi usmeritvami Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v obdobju do leta 2012.

3. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

Po elektronski pošti 4. 6. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca glede urejanja problematike pomanjkanja zdravnikov s povečanjem vpisa na medicinski fakulteti.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 4. 6. 2010 in na klop.

Na klop so svetniki prejeli amandma Interesne skupine negospodarskih dejavnosti k predlogu sklepa.

Vodja interesne skupine Anton Peršak je pojasnil stališče.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Predsednik je dal na glasovanje amandma Interesne skupine negospodarskih dejavnosti k predlogu sklepa:

Interesna skupina negospodarskih dejavnosti podpira predlog sklepa Državnega sveta k vprašanjem Marijana Klemenca glede urejanja problematike pomanjkanja zdravnikov s povečanjem vpisa na medicinski fakulteti in na podlagi 72. člena Poslovnika Državnega sveta predlaga naslednji

amandma:

Predlog sklepa se dopolni tako, da se glasi:

"Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji 9. 6. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09), obravnaval vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca glede urejanja problematike pomanjkanja zdravnikov s povečanjem vpisa na medicinski fakulteti ter problematike pomanjkanja diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih babic in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanji preučita in nanju odgovorita.

 Vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca se glasita:

1.   Kdaj bo sprejeta odločitev glede povečanja vpisa na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru, o kateri naj bi se dogovarjala Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v povezavi s problemom pomanjkanja zdravnikov?

2.   Ali so bile s strani Ministrstva za zdravje ali Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo že izvedene oziroma se pripravljajo kakršnekoli:

• analize trenutnih potreb po zaposlovanju zdravnikov ter diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih babic v Republiki Sloveniji;
• ocene trendov zaposlovanja zdravnikov ter diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih babic v Republiki Sloveniji v prihodnosti in
• analize o potrebnosti in možnosti povečanja vpisa na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru?

O b r a z l o ž i t e v :

Opozorila glede pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji že nekaj časa prihajajo z različnih strani, med drugim tudi s strani Zdravniške zbornice Slovenije, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in Inštituta za varovanje zdravja. Še posebej to pomanjkanje občutijo v tistih regijah Slovenije, v katerih se zdravniki in drugi zdravstveni delavci neradi zaposlujejo. Takšen primer je na primer Koroška, kjer se srečujejo s problemom pomanjkanja zdravnikov tako na sekundarni ravni (v okviru Splošne bolnišnice Slovenj Gradec) kot tudi na primarni ravni (v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec).

Ob upoštevanju usmeritev nove zakonodaje s področja zdravstvene dejavnosti, ki kot temeljno raven zdravstvene dejavnosti izpostavlja primarno, bo ta problem kmalu postal resna ovira za izvajanje učinkovite in kakovostne zdravstvene dejavnosti na geografskih področjih Slovenije, ki so že sedaj bistveno bolj prikrajšana za lahko dostopno zdravstveno oskrbo kot na primer osrednji del Slovenije.

Glede na slabe ocene potrebnega števila zdravnikov in s tem povezanega vpisa na Medicinsko fakulteto v preteklosti, ki je verjetno eden od glavnih razlogov za trenutno kritično stanje pomanjkanja zdravnikov ter glede na pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih babic, bi bilo potrebno (ob upoštevanju predvidene demografske slike Slovenije v prihodnosti) čim prej izdelati uradne analize trenutnega stanja in prihodnjih potreb po zdravnikih ter diplomiranih medicinskih sestrah in diplomiranih babicah in temu primerno sprejeti odločitev o povečanju vpisa na obe medicinski fakulteti .

V začetku meseca maja 2010 je minister za zdravje Dorijan Marušič sicer potrdil, da se je o povečanem vpisu na obeh medicinskih fakultetah že pogovarjal z ministrom za visoko šolstvo ter dekanoma obeh fakultet, vendar od takrat dalje natančnejših informacij o dokončnih odločitvah ni moč zaslediti.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanji preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanju v roku 30 dni odgovorita."

* * *

Za poročevalca je bil določen član interesne skupine Peter Požun.

Predlagani amandma je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

Predsednik je dal na glasovanje predlog sklepa skupaj s sprejetim amandmajem:
Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji 9. 6. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09), obravnaval vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca glede urejanja problematike pomanjkanja zdravnikov s povečanjem vpisa na medicinski fakulteti ter problematike pomanjkanja diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih babic in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

 

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanji preučita in nanju odgovorita.

 Vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca se glasita:

1.   Kdaj bo sprejeta odločitev glede povečanja vpisa na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru, o kateri naj bi  se dogovarjala Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v povezavi s problemom pomanjkanja zdravnikov?

2.   Ali so bile s strani Ministrstva za zdravje ali Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo že izvedene oziroma se pripravljajo kakršnekoli:

• analize trenutnih potreb po zaposlovanju zdravnikov ter diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih babic v Republiki Sloveniji;
• ocene trendov zaposlovanja zdravnikov ter diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih babic v Republiki Sloveniji v prihodnosti in
• analize o potrebnosti in možnosti povečanja vpisa na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru?

 

O b r a z l o ž i t e v :

Opozorila glede pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji že nekaj časa prihajajo z različnih strani, med drugim tudi s strani Zdravniške zbornice Slovenije, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in Inštituta za varovanje zdravja. Še posebej to pomanjkanje občutijo v tistih regijah Slovenije, v katerih se zdravniki in drugi zdravstveni delavci neradi zaposlujejo. Takšen primer je na primer Koroška, kjer se srečujejo s problemom pomanjkanja zdravnikov tako na sekundarni ravni (v okviru Splošne bolnišnice Slovenj Gradec) kot tudi na primarni ravni (v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec).

Ob upoštevanju usmeritev nove zakonodaje s področja zdravstvene dejavnosti, ki kot temeljno raven zdravstvene dejavnosti izpostavlja primarno, bo ta problem kmalu postal resna ovira za izvajanje učinkovite in kakovostne zdravstvene dejavnosti na geografskih področjih Slovenije, ki so že sedaj bistveno bolj prikrajšana za lahko dostopno zdravstveno oskrbo kot na primer osrednji del Slovenije.

Glede na slabe ocene potrebnega števila zdravnikov in s tem povezanega vpisa na Medicinsko fakulteto v preteklosti, ki je verjetno eden od glavnih razlogov za trenutno kritično stanje pomanjkanja zdravnikov ter glede na pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih babic, bi bilo potrebno (ob upoštevanju predvidene demografske slike Slovenije v prihodnosti) čim prej izdelati uradne analize trenutnega stanja in prihodnjih potreb po zdravnikih ter diplomiranih medicinskih sestrah in diplomiranih babicah in temu primerno sprejeti odločitev o povečanju vpisa na obe medicinski fakulteti .

V začetku meseca maja 2010 je minister za zdravje Dorijan Marušič sicer potrdil, da se je o povečanem vpisu na obeh medicinskih fakultetah že pogovarjal z ministrom za visoko šolstvo ter dekanoma obeh fakultet, vendar od takrat dalje natančnejših informacij o dokončnih odločitvah ni moč zaslediti.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanji preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanju v roku 30 dni odgovorita.

Predlog sklepa skupaj s prejetim amandmajem je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 4. 6. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z omembo Koroške na spletni strani www.slovenia.info .

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 4. 6. 2010 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji 9. 6. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09), obravnaval vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z omembo Koroške na spletni strani www.slovenia.info in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

 Vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca se glasi:

                                                                                         
Zakaj na spletni strani www.slovenia.info ni nikjer zapisano, da v Sloveniji obstaja regija Koroška oziroma, zakaj le-ta ni predstavljena kot samostojna regija?

O b r a z l o ž i t e v :

Spletna stran www.slovenia.info je osrednja spletna stran Slovenske turistične organizacije, ki jo je ustanovila Vlada Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 84/2004). Na tej spletni strani so predstavljene tudi regije in kraji v Sloveniji, med katerimi ni omenjene Koroške. Nekaj krajev, ki sicer ležijo na Koroškem, je omenjenih v okviru "Maribor in Pohorje z okolico", kamor pa Koroška zagotovo ne sodi. Koroška, ki je zgodovinsko pomembna slovenska pokrajina, je vložila precej truda v promocijo svojega turizma, s tako predstavitvijo, kot je na omenjeni spletni strani, pa se tem prizadevanjem le škoduje. Zaradi nevednega prosim za pojasnilo, na podlagi katerih kriterijev se je sprejelo odločitev, katere regije se bo na spletni strani predstavilo in katere dele Slovenije se bo vanje vključilo oziroma ali se namerava napako odpraviti.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 4. 6. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca glede objave javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 4. 6. 2010 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji 9. 6. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09), obravnaval vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca glede objave Javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanji preuči in nanj odgovori.

 Vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca se glasita:

1. Kdaj bo uradno objavljen Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega  sklada za regionalni razvoj, Prednostna usmeritev 2.2.: Informacijska družba, projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti, ki naj bi bil predvidoma uradno objavljen že 7. maja 2010?
2. Kdaj se predvideva uradna objava novega, dopolnjenega seznama območij t. i. belih lis, ki bo interesentom za prijavo na razpis predstavljal temelj za pripravo investicijske dokumentacije za prvo oddajo vlog?

O b r a z l o ž i t e v :

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (v nadaljevanju: Ministrstvo) je dne 19. aprila 2010 na svoji spletni strani pod rubriko Javni razpisi predobjavilo osnutek Javnega razpisa  za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, Prednostna usmeritev 2.2.: Informacijska družba, projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti. V rubriki Razpisna dokumentacija je jasno zapisano, da predobjava ni namenjena sprejemanju vlog, ampak lažji in hitrejši pripravi potencialnih prijaviteljev na razpis ter da naj bi bil javni razpis predvidoma objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani Ministrstva 7. maja 2010, vendar razpis do danes uradno še ni bil objavljen.
Predmet javnega razpisa bo sofinanciranje gradnje oz. upravičenih stroškov gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih belih lis, kjer je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja. Bele lise so v osnutku razpisa definirane kot območja, kjer ob času prijave na razpis širokopasovni priključki niso omogočeni, oziroma kot območja, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, četudi na tem območju že obstajajo posamezni širokopasovni priključki, in kot območja, za katera je na dan objave razpisa s strani operaterjev izkazan neobstoj komercialnega interesa.    

V osnutku razpisa je prav tako zapisano, da območja belih lis, kjer je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja, objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh. Pri tem je veljaven zadnji objavljeni seznam območij belih lis, ki ga ministrstvo objavi do rokov, do katerih morajo biti predložene vloge za prvo, drugo oziroma tretje odpiranje.

Zadnji seznam belih list je Ministrstvo objavilo 23. julija 2009. V okviru predobjave zgoraj omenjenega javnega razpisa pa je Ministrstvo 19. aprila 2010, na podlagi 7.a člena Zakona o elektronskih komunikacijah, objavilo poziv vsem operaterjem elektronskih komunikacij, da naj izkažejo svoj tržni interes za gradnjo širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji v naslednjih dveh letih. Rok za oddajo vnaprej pripravljenega obrazca, ki naj bi ga po pošti prejeli vsi operaterji, je bil 21. dni od prejema pisma. Ne glede na način pošiljanja pisma je rok za oddajo obrazca operaterjem potekel najkasneje v zadnjem tednu maja 2010.

Med razpisnimi pogoji je zapisano, da morajo biti iz dokumentacije prijavitelja jasno razvidna naselja s seznama belih lis v lokalni skupnosti, ter območja belih lis znotraj teh naselij, kjer bodo na novo omogočeni širokopasovni priključki, pri čemer mora prijavitelj upoštevati seznam območij belih lis, ki ga objavi Ministrstvo na svojih spletnih straneh. Veljaven bo zadnji objavljeni seznam območij belih lis, ki ga Ministrstvo objavi do rokov, do katerih morajo biti predložene vloge za prvo, drugo oziroma tretje odpiranje.

V osnutku javnega razpisa je kot prvi rok za predložitev vloge za dodelitev sredstev naveden 2. september 2010. Ker sta velik del priprave vsebine investicijske dokumentacije, ki je sestavni del vloge, kot tudi določitev višine ponudbe, ki je vezana na število uporabnikov na belih lisah, tesno povezana prav s seznamom belih lis, bi bilo ta seznam smiselno čim prej objaviti ter s tem omogočiti morebitnim interesentom, da bodo lahko pravočasno pričeli z oceno svojih možnosti prijave ter posledično s pripravo prijavne dokumentacije.  

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanj v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 7. 6. 2010 in na klop so svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi s povečanjem sredstev gospodarske vrednosti gozdov.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 7. 6. 2010 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji 9. 6. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval pobudo državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi s povečanjem sredstev gospodarske vrednosti gozdov, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo Marijana Klemenca in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, da pobudo preučita in nanjo odgovorita.

Pobuda državnega svetnika Marijana Klemenca se glasi:

Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano naj poveča sredstva za Ukrep 122 povečanje gospodarske vrednosti gozdov: 

O b r a z l o ž i t e v :

Republika Slovenija se je opredelila, da kontinuirano in na več načinov pomaga skupaj s sredstvi Evropske unije za ohranitev in razvoj podeželja. Segment gozdarstvo ogromno prispeva k ohranitvi poseljenosti podeželja in s tem ohranitvi kulturne krajine. Glede na to, da so bili v bližnji preteklosti razpisi za Ukrep 122 povečanje gospodarske vrednosti gozdov dobesedno razgrabljeni, je smiselno, da se za sofinanciranje nakupa kmetijske mehanizacije ter varovalne opreme nameni dodatno vsaj še 5 do 10 mio evrov; premestitev sredstev bi se opravila znotraj proračuna na področju kmetijstva in gozdarstva.

Zaradi možnosti, da bodo v letu 2010 na razpolago le sredstva za izgradnjo gozdnih cest in vlak, pomeni povečanje sredstev za ukrep 122 dobesedno preživetje hribovskih in gorskih kmetij in tudi konkurenčnosti v segmentu gozdarstva. Lastniki gozdov za varno in kvalitetno delo potrebujejo tehnično dovršeno mehanizacijo in če nameravamo v državi pri načrtovanju politike resno, so dodatna sredstva, ki bi naj bila premeščena iz kmetijskega dela še kako potrebna za dosego teh ciljev.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, da pobudo preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanjo v roku 30 dni odgovorita.

Sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 8. 6. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Draga Žure v zvezi s Predlogom zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 8. 6. 2010 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji 9. 6. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09), obravnaval vprašanja državnega svetnika Draga Žure v zvezi s Predlogom zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Draga Žure in predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanja preuči in na njih odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Draga Žure se glasijo:

1. Ali so bili opravljeni potrebni izračuni oziroma simulacije števila prejemnikov socialnih pomoči po Predlogu zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS)?
2. Kje so se zajemali vhodni podatki za izračune in simulacije?
3. Kdo je izračune opravil? Po kakšni metodologiji?
4. Ali se je pri izračunih upošteval del dohodka, ki se bo štel v cenzus iz naslova premoženja? Po kakšni metodologiji?
5. Kje so se zajemali podatki za dohodke (12. in 17. člen ZUPJS), ki so potrebni za izračune?
6. Ali so bile opravljene simulacije vpliva ene vrste socialnega prejemka na druge?
7. Na podlagi kakšnega izračuna se je določil cenzus?
8. V kakšni fazi je vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema, ki bo podpiral izvajanje zakona?

 

Odgovorom na zgornja vprašanja naj se predložijo tudi konkretni izračuni.

 

O b r a z l o ž i t e v :

Predlog zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je v drugi fazi obravnave v Državnem zboru Republike Slovenije. Predlog zakona je že obravnavala Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport (v nadaljevanju: Komisija) kot zainteresirano delovno telo. Komisija je predlog zakona pozdravila in podprla cilje, ki naj bi jih zakon zasledoval. Ob sami obravnavi pa se je vendarle pojavilo nekaj pomislekov o tem, ali so bili tekom priprave predloga zakona opravljeni ustrezni izračuni, ki podpirajo ocene števila prejemnikov posameznih socialnih pomoči.

V predlogu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je sicer v okviru Ocene finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva predvidena potrebna višina sredstev po posameznih vrstah socialnih transferjev, glede na v zakonu predpisan cenzus, ki se ureja na novo. Kljub temu pa velja opozoriti, da v obrazložitvi ni moč zaslediti ali so bili v zvezi s tem opravljeni kakršnikoli izračuni, ki rezultirajo v oceni višine potrebnih sredstev.

Na seji Komisije so bila zgoraj opredeljena vprašanja že zastavljena predstavnikom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, vendar odgovorov še do danes nismo prejeli. Za nemoteno delo Državnega sveta in njegovih delovnih teles, ki bodo v nadaljevanju zakonodajnega postopka predlog zakona še obravnavali, za bolj utemeljeno odločanje nujno potrebujemo pojasnila oziroma odgovore na zgoraj navedena vprašanja.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) na njih v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Na klop so svetniki prejeli zahtevo državnega svetnika Borisa Šuštaršiča za dopolnitev odgovora Ministrstva za finance v zvezi s prirejanjem iger na srečo.

Na klop so svetniki prejeli predlog sklepa in stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti.

Zahtevo za dopolnitev odgovora je obrazložil Boris Šuštaršič.

Besedo je imel dr. Zoltan Jan.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji 9. 6. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval zahtevo državnega svetnika Borisa Šuštaršiča za dopolnitev odgovora Ministrstva za finance na vprašanji v zvezi s prirejanjem iger na srečo in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira zahtevo državnega svetnika Borisa Šuštaršiča za dopolnitev odgovora na vprašanji v zvezi s prirejanjem iger na srečo in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanji ponovno preuči in nanju odgovori.

Vprašanji se glasita:

• Zakaj Ministrstvo za finance operativno ne podpira Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo, da izvaja svoja pooblastila po novelaciji Zakona o igrah na srečo glede preprečevanja vdora tujih prirediteljev spletnih iger na srečo, ki nimajo podeljene koncesije po naši zakonodaji ter tako povzročajo veliko finančno škodo ne samo invalidskim, humanitarnim in športnim organizacijam, ampak tudi integralnemu državnemu proračunu?

• Zakaj se namesto navedenega na vašem ministrstvu pripravlja zakonsko spremembo novih pooblastil Urada Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo v tem smislu, da se uradu odvzamejo pooblastila za učinkovito ukrepanje in odločanje o nezakonitem prirejanju spletnih iger na srečo in to pooblastilo prenese na sodišče, ki bo morda izdalo ukrep na predlog urada, morda pa tudi ne iz kdo bi vedel katerih objektivnih razlogov?

O b r a z l o ž i t e v:

Ministrstvo za finance nam je 12.5.2010 na vprašanji odgovorilo, vendar pa odgovor ni zadovoljiv. Državni svet Republike Slovenije vprašanji ponovno posreduje Ministrstvu za finance, ki naj na njiju ustrezneje odgovori.

Nesporno dejstvo je, da ima Republika Slovenija že desetletja urejeno zakonodajo tako glede zakonitega prirejanja iger na srečo kakor tudi namenske porabe koncesijskih dajatev iz teh iger za dobre namene. Postavljeni vprašanji pa sta utemeljeni na globokem protislovju, ki izhaja iz tega, da naša država zelo strogo in natančno kontrolira domače prireditelje z zakonitimi koncesijami, medtem ko je bila nerazumljivo tolerantna do tujih nezakonitih prirediteljev iger na srečo, ki še posebej zadnje desetletje povzročajo veliko finančno škodo.

To stanje se je z novelacijo zakona o igrah na srečo ustrezno korigiralo in pristojni Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo je izdal prve operativne ukrepe, da blokira dostop do spletnih strani tujih prirediteljev spletnih iger na srečo in zavaruje tozadevne slovenske finančne interese. Na žalost pa beremo v javnih medijih, da je urad naletel na močno nasprotovanje Ministrstva za visoko šolstvo znanost in tehnologijo in Informacijskega pooblaščenca, ki v imenu svobode in človekovih pravic terjata. da se operativno odločanje iz urada prenese na sodišče, kar v praksi pomeni, da bo urad izgubil glavnino svojih pooblastil in učinkovitosti, tuji prireditelji pa bodo še naprej zelo škodljivo vdirali na slovenski trg iger na srečo z minimalnim tveganjem za svoja nezakonita početja.

Sprememba zakonodaje iz navedenih razlogov bi bila vsekakor škodljiva za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih dejavnosti, še zlasti če obravnavano zadevo pogledamo iz dejstva, da vsak tuji prireditelj lahko že sedaj uveljavlja sodno varstvo na katerikoli izvedeni ukrep urada po sedaj veljavni novelaciji zakona o igrah na srečo.

V odgovorih na vprašanji naj bodo pojasnjene utemeljitve in katerikoli drugi razlogi, ki navajajo našo državo, da naj bi slabše ščitila slovenske interese na področju iger na srečo kot je to na primer urejeno v Italiji in drugih državah članicah EU.

V prejetem pojasnilu Ministrstva za finance z dne 12.5.2010 je sicer povedano, da se pripravlja predlog zakona o spremembah zakona o igrah na srečo, katerega cilj je, da se preprečuje nedovoljeno spletnih iger na srečo brez koncesije Vlade RS, vendar pa se o ukrepih, s katerimi se omeji oziroma prepreči dostop do spletnih strani, na katerih se prirejajo igre na srečo brez koncesije Vlade RS, odloči v jasno določenem in hitrem sodnem postopku.

Utemeljitev za zahtevo po dopolnitvi odgovora Ministrstva za finance izhaja ravno iz zadnjega dela njihovega pojasnila. Namreč: vsakomur v naši državi je jasno, da so sodni postopki nesmiselno dolgotrajni, kar pomeni, da bo prireditelj spletnih iger na srečo brez koncesije Vlade RS mirno pokradel denar in šele, ko bo izdana sodna odločitev po izrabi vseh razpoložljivih pravnih sredstev postala pravnomočna, lahko upravičeno domnevamo, da bo takšen nezakoniti prireditelj že zdavnaj zadovoljil svoj ekonomski interes iz posameznega posla. Poleg tega je v osnutku zakona tudi dikcija formulirana tako, da predvideva sodni ukrep samo v izjemnih primerih, kar je razumeti, da bo izredno redko uporabljen. Skoraj nemogoče je razumeti čudno načelnost, po kateri z predlaganim nepotrebnim sodnim postopkom pravzaprav ščitimo vdor tujega nezakonitega prireditelja, na drugi strani pa nismo nič vznemirjeni, da bo tako rekoč neovirano pokradel denar brez plačila davka integralnemu državnemu proračunu in obveznega koncesijskega prispevka za javno financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.

Postavljena trditev je upravičena, kajti prireditelj spletnih iger na srečo BET-AT-HOME je ravnokar preplavil Slovenijo z oglaševalsko publikacijo v nakladi 500.000 (prilogi 1 in 2), s katero daje celo bonus v višini 100€ katerokoli slovenskemu igralcu njihove spletne stave v primeru stave za igre v času svetovnega nogometnega prvenstva 2010. Opozarjamo na to, da na primer, če se bodo odzvali igralci samo na 50.000 publikacij, da je BET-AT-HOME za Slovenijo odprl pool v višini 5.000.000€, kateri znesek zanesljivo ne tvega brez pričakovanja, da bo ta sredstva pridobil nazaj in še dobro zaslužil. Vendar je to najverjetneje najnižja možna ocena, ker gre za specifične stave ob svetovnem nogometnem prvenstvu.

Ta konkretni primer najbolj drastično dokazuje, da je sodno ukrepanje ne glede na morebitno jasnost povsem neučinkovito, kajti publikacija je bila distribuirana v poštne nabiralnike slovenskih gospodinjstev v začetku junija, svetovno prvenstvo v nogometu se prične 11.6.2010 in traja vse do 11.7.2010, kar pomeni, da sodišče ne more izdati pravočasnega ukrepa za preprečitev dostopa do spletnih strani, na katerih se prireja ta spletna igra na srečo brez koncesije Vlade RS. Torej: v Sloveniji bo nezakoniti prireditelj zajel pričakovano veliko vsoto finančnih sredstev, ki bo vplačana na njegov račun v tujini, nikoli več pa ne bo ničesar prispeval za dobre namene in davke v Sloveniji, pa naj se mu izda še tako dodelan sodni ukrep, kajti nikoli ne bo naša država prišla do podatka koliko je bilo opravljenih teh vplačil in koliko je bilo ob tem nezakonitega zaslužka.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da ponovno vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanju v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

Na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje Bogomirja Vnučca v zvezi s subvencioniranjem energetske učinkovitosti večstanovanjskih objektov.

- - -

Na klop so svetniki prejeli dopolnjen odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanja predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča v zvezi z izdajanjem gradbenih dovoljenj.

- - -

Po elektronski pošti 17. 5. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanji državnega svetnika Borisa Šuštaršiča v zvezi s prirejanjem iger na srečo.

- - -

Po elektronski pošti 14. 5. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor  Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana v zvezi z ustanovitvijo novega javnega sklada za ravnanje z nepremičnim premoženjem.

- - -

Po elektronski pošti 14. 5. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor  Vlade Republike Slovenije na pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z naročilom študije glede ponovne pridelave sladkorne pese v Sloveniji.

- - -

Po elektronski pošti 24. 5. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor  Vlade Republike Slovenije na vprašanje predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča v zvezi z NLB, d.d..

- - -

Po elektronski pošti 24. 5. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor  Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z objavo lesnih proizvodov na spletnem portalu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

- - -

Po elektronski pošti 27. 5. 2010 in na klop so svetniki prejeli odgovor  Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede sistema obračunavanja plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje.

 

4. točka dnevnega reda: Obravnava predlogov Kmetijsko gozdarske zbornice do:

a)   problematike obdavčevanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti;
b)   predvidenih sprememb pokojninskega sistema na osnovi kmetijske dejavnosti;
c)   enakopravnosti pri uveljavljanju pravice do sofinanciranja kmetijskih zavarovanj;

Gradivo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so svetniki prejeli s sklicem 2. 6. 2010 in na klop.

Predloge Kmetijsko gozdarske zbornice je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 2. 6. 2010 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 4. 6. 2010 in na klop.

Predstavnik predlagateljev predlogov Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice je podal obrazložitev.

Poročevalec Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je pojasnil stališče.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je imel besedo.

Državna sekretarka na Ministrstvu za finance, Mateja Vraničar je imela besedo.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje predlog mnenja k predlogom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije:

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji 9. 6. 2010 v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval pobudo Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije v zvezi s problematiko obdavčenja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, v zvezi s predvidenimi spremembami pokojninskega sistema na osnovi kmetijske dejavnosti in v zvezi z enakopravnostjo pri uveljavljanju pravice do sofinanciranja kmetijskih zavarovanj in na podlagi 67. člena Poslovnika Državnega sveta sprejel naslednji

S K L E P

Državni svet podpira predloge Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v zvezi z reševanjem problematike obdavčevanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti

Zavezanci, ki imajo kot lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč pripisane dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti so iz Davčne uprave RS prejeli odločbo o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2009. Davčno osnovo predstavljajo katastrski dohodek, potencialni tržni dohodki za proizvodnjo vina, pavšalni dohodki od čebeljih panjev ter povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi.

Zneski so v primerjavi s preteklimi leti izjemno visoki. Na hektar njive znaša 184,04 evra (3,6 kratnik lanskoletnega zneska), na hektar travnika pa 185,03 evra (1,7 kratnik lanskoletnega zneska, ki je tako celo bistveno višji od regionalnega plačila za travinje). Povprečni znesek subvencij se pripiše vsem zavezancem, pri katerih je kdorkoli od članov gospodinjstva v letu 2009 uveljavljal obdavčljiva plačila za ukrepe kmetijske politike, in sicer za vsa zemljišča po stanju v zemlji kem katastru, ne glede na to, da mnoga med njimi ne zadoščajo pogojem za uveljavljanje subvencij oziroma zavezanci zanje teh .plačil niso uveljavljali in tudi ne prejeli.
Nerazumljivo je, da so zavezanci obdavčeni za vsa zemljišča po stanju v zemljiškem katastru, čeprav mnoga zemljišča sploh ne zadoščajo pogojem za uveljavljanje subvencij oziroma zavezanci zanje teh plačil niso uveljavljali in torej tudi ne prejeli.

Ob sprejetju Zakona o dohodnini je bil tak način obdavčevanja plačil za ukrepe kmetijske politike sprejet kot začasna rešitev, zato je 154. člen zapisan za »prehodna obdobje«. Obljuba o hkratni spremembi Zakona o dohodnini in sprejetju novega Zakona o ugatavijanju katastrskega dohodka (ZUKD) se ni uresničila. Čeprav je predlog novega ZUKD, pri katerem so sodelovali tudi predstavniki KGZS, že pripravljen, minister za finance o njem še ni podal mnenja in ga še ni poslal v javno obravnavo.

 

Ob izjemno neugodnem dohodkovnem položaju kmetijstva v letu 2009, ko so dejansko doseženi dohodki pri večini katastrskih kultur in katastrskih razredov negativni, medtem ko že vrsto let višina katastrskega dohodka ni ažurirana, davčna osnova s pripisanimi povprečnimi zneski subvencij močno presega dejansko dosežene dohodke na hektar kmetijskih zemfjišč.

Glede na to, da je položaj kmetov vsak dan slabši in ob upoštevanju prej navedenih dejstev, predlagajo Vladi RS in Ministrstvu za finance, da:

• pristopita k sistemskemu reševanju problematike obdavčevanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, da »v paketu« sprejmeta zakone, ki to področje urejajo ter da ob tem plačila za ukrepe kmetijske politike ne obravnavata kot dohodkovna plačila, pač pa jim priznata funkcijo izravnalnih plačil za nadomestilo dohodka ob padcu cen kmetijskih pridelkov ob naraščajočih stroških kmetijske pridelave.
• za leto 2009 povprečnih zneskov subvencij ne vkijučijo v davčno osnovo iz osnovne   kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter naj čim prej pristopijo k sistemskemu reševanju problematike obdavčevanja kmetijske dejavnosti.

Stališče Ministrstva za finance pa je, da so se leta 2009 v primerjavi z letom prej občutno povečale subvencije in tako tudi povprečni pripisani znesek. Za določitev povprečnih zneskov subvencij za leto 2009 so upoštevali vsoto dejansko izplačanih obdavčljivih subvencij v letu 2008 in jo porazdelili na vsa kmetijska in gozdna zemljišča. Vzrok za povišanje povprečnih zneskov je v podatkih, saj je bilo v letu 2007, ki se je upoštevalo za določitev povprečnih zneskov za leto 2008, brez OMD - izplačil dejansko izplačanih okoli 75,8 milijona evrov obdavčljivih subvencij, v letu 2008, ki se je upoštevalo za določitev povprečnih zneskov subvencij za leto 2009, pa preko 146,8 milijona evrov obdavčljivih subvencij. Prav tako se je na leto 2007 v letu 2008 spremenilo razmerje med rastlinskimi in živinorejskimi subvencijami oziroma so med neposrednimi plačili z okoli 121,5 milijona evrov prevladovala enotna plačila, ki se porazdelijo na njive travinje proporcionalno. Zato so bile bistvene spremembe v višini povprečnih zneskov za njive in travinje.

V razpravi je bilo opozorjeno, da je obdavčevanje kmetov oziroma plačilo davka za nekaj, kar nikoli niso prejeli kršenje drugih zakonov, človekovih pravic in ustave. Povprečnina je nepravična in ustavno sporna, zato ne preseneča stališče Ministrstva za finance, ki ekonomske kategorije med dohodkom in prihodkom meša oziroma zamenjuje. Čim prej je potrebno spremeniti zakon, ki obravnava povprečnine in davek na subvencije ter izdelati kriterije za obdavčitev posameznih kmetij, ki so zelo specifične. Kmetu je potrebno zagotoviti status, ki mu pripada, vse deklarativne pobude pa gredo prav v nasprotno smer. Obdavčitev subvencij pomeni, kot da bi v gospodarstvu obdavčili socialne transferje. Priprava zakonodaje ne funkcionira, zato naj Ministrstvo za finance, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Davčna uprava Republike Slovenije razmislijo ali je obdavčitev sploh smiselna.

Državni svet podpira predloge Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije do problematike obdavčenja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter glede na to, da bo takšna obdavčitev pustila globoke posledice v dohodku slovenskih kmetij predlaga, da se preuči možnost vložitve ustavne presoje na Zakon o dohodnini.

Državni svet apelira na Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj vzpostavijo dialog z nevladnimi kmetijskimi organizacijami s ciljem obravnave in rešitvami predlogov.

Državni svet podpira predloge Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v zvezi z reševanjem problematike predvidenih sprememb pokojninskega sistema na osnovi kmetijske dejavnosti

Dohodkovni položaj  slovenskega kmeta se zelo poslabšuje in je njegova plačilna sposobnost nizka. Zavarovanci na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti predvidenih novih in dodatnih finančnih obremenitev za socialno varnost, kot jih predvideva Predlog zakona o pokojninskem ln invalidskem zavarovanju ZPIZ - 2, ne bodo zmogli.

V predlogu ZPIZ - 2 nekatere določbe grobo posegajo oziroma spreminjajo ureditev obstoječega sistema in kmetu popolnoma odrekajo njegovo večrazsežnostno vlogo, ki jo izvaja na podeželju. Enači ga s samostojnim podjetnikom, ki pa temelji zgolj na gospodarski funkciji. Na podlagi Predloga ZPIZ - 2 nam ni znano, da bi bila narejena presoja posledic predvidenih sprememb. Skrb zbujajoče pa je dejstvo, da kmečka populacija, ki sodi v kategorijo socialno šibkejše strukture, k spreminjanju zakonodaje s tega področja sploh ni bila pozvana oziroma vključena. Ocenjujejo, da je država dolžna poskrbeti za šibkejše skupine (izhaja iz Ustavne določbe o socialni državi) in da je dolina breme okoljske funkcije, ki jo vrši kmet na podeželju, prevzeti v svoje breme. To se lahko zagotavlja tudi na način, ki ga pozna sedanja ureditev, da država sama pokriva določene prispevke.

Na drugi strani se je treba zavedati, da povzročanje prekomernih finančnih obremenitev iz naslova socialne varnosti pomeni istočasno zmanjševanje števila kmečkih zavarovanj in posledično večje število socialnih upravičencev. Zato popolna ukinitev možnosti zavarovanja za ožji obseg za njih ni sprejemljiva. Velik problem pa že sedaj predstavlja dejstvo, da je marsikatero kmečko opravilo take vrste, da ga oseba po določeni starosti ni zmožna več varno opravljati, in so v kmetijstvu dela, ki so zdravju škodljiva. Iz tega naslova pa kmetje, ki so in so zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, ne morejo uveljavljati zakonskih pravic (prej beneficirana delovna doba sedaj poklicna pokojnina).

Nesprejemljive so tudi določbe, ki grobo posegajo oziroma ukinjajo že priznane in pridobljene pravice in s tem povzročajo razlikovanje v družbi. Tak primer so priznavanje določenih statusnih obdobij za pridobitev pravice do pokojnine. Nerazumno pa je tudi višanje pogojev za starostno upokojitev iz razloga dviga življenjske dobe in neupoštevanja občutnega dviga starosti ob prvih zaposlitvah. Na ta način se slabi ravno tisto družbena skupino, ki ima največji potencial v invencijah in drznostih.

Ocenjujejo, da sedanji predlog zakona ni sprejemljiv način reševanja oziroma modernizacije obstoječega pokojninskega sistema, zato:

• zahtevajo, da pripravljavec Predloga zakona o pokojninskem in invalidskem        zavarovanju (ZPIZ - 2) pripravi normativna izhodišča za ureditev pokojninskih in         invalidskih zavarovanj na osnovi kmetijske dejavnosti in pri tem upošteva         vserazsežnostno funkcijo, ki jo kmet vrši.

• ponovno tudi zahtevajo, da se KGZS kot pravna oseba javnega prava, ki varuje in   zastopa interese kmetijstva in kmetov ter pospešuje gospodarno in okolju prijazno kmetovanje, gozdarjenje in ribištvo, ki združuje preko 110.000 članov - fizične in pravne osebe (delodajalcev) in več kot 800 zaposlenih (delojemalcev) vključi v Ekonomsko socialni svet.

V razpravi je prevladalo mnenje, da predvidene rešitve zmanjšujejo obseg pravic, kmetijskih zavarovancev v nasprotju z obveznostmi, ki pa se zvišujejo. Kmetijski  zavarovanci so maksimalno obremenjeni zato predlagajo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da upošteva in uporablja natančne podatke s katerimi razpolaga Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, hkrati pa naj se vključi v dialog v vseh rešitvah, ki jih pripravlja posebna komisija pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Državni svet podpira predloge Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije do problematike predvidenih sprememb pokojninskega sistema na osnovi kmetijske dejavnosti ter poziva Vlado Republike Slovenije, da Kmetijsko gozdarsko zbornico vključi v Ekonomsko socialni svet.  

Državni svet podpira predloge Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije glede reševanja problematike enakopravnosti pri uveljavljanju pravice do sofinanciranja kmetijskih zavarovanj

Vse večje je število kmetov, ki svoje kmetijske proizvodnje pri zavarovalnicah ne morejo zavarovati in so s strani zavarovalnic zavrnjeni kot »neželena stranka«, ali pa jim zavarovanje kmetijskih posevkov in plodov ter živali pogojujejo z sklenitvijo premoženjskih zavarovanj pri isti zavarovalnici. Po trenutnih ocenah (predstavnikov Zavarovalnice Triglav in Zavarovalnice Maribor, na zadnjem sestanku delovne skupine za določitev sistema zavarovanja v kmetijstvu in ribištvu na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP) naj bi bilo takšnih kmetov v letošnjem letu približno 2000. Po Uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva za leto 2010, so do sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje upravičena vsa kmetijska gospodarstva kot fizične ali pravne osebe, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov.

• Glede na zgoraj opisane razmere, je kmetom kršena temeljna pravica do sofinanciranja kmetijskih zavarovanj, saj se sofinanciranje namenja le tistim kmetom, ki ustrezajo nenapisanim merilom posameznih zavarovalnic. KGZS dvomi v pravno veljavnost izvajanja uredbe, saj temelji na pravilih dodeljevanja državnih pomoči, ki med drugim skrbi za preprečevanje izkrivljanja konkurence na trgu z državno pomočjo.

• Državni svet poziva MKGP, da se v najkrajšem možnem času poišče rešitev za vse kmete, ki so že in še bodo izpadli iz sistema sofinanciranja kmetijskih zavarovanj v letošnjem letu;

• Državni svet poziva MKGP, da v najkrajšem času preveri pravno veljavnost aktualnega izvajanja uredbe in izvede ustrezne spremembe uredbe.

• Državni svet predlaga, da MKGP pozove zavarovalnice, da pripravijo sezname kmetov, ki jim letos ne bodo zavarovali kmetijske proizvodnje in jih o tem v najkrajšem možnem

      roku tudi pisno obvestijo.

• Državni svet poziva MKGP, da čim prej skliče sestanek s predsedniki uprav zavarovalnic (Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Triglav, Tilia in Adriatic Slovenica) ter z Ministrom za finance (MF), na katerem naj poiščejo rešitev za vse kmete, ki so letos izpadli iiz sistema kmetijskih zavarovanj.

• Državni svet poziva MKGP, MF ter Vlado RS, da ustanovi delovno skupino, v kateri bo vključen tudi predstavnik KGZS, ki bo pripravila predlog dolgoročno sistemsko vzdržne ureditve kmetijskih zavarovanj v obliki vzajemne zavarovalnice ali sozavarovalnega poola.

Stališče Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je, da se bodo težave kmetov, ki jih bodo zavarovalnice zavrnile, reševale individualno; dogovarjajo se kako naprej, razmišljajo o oblikovanju paketov, na poslovno politiko zavarovalnic pa žal ne morejo vplivati.

Državni svet podpira predloge Kmetijsko, gozdarske zbornice Slovenije do problematike    enakopravnosti pri uveljavljanju pravice do sofinanciranja kmetijskih zavarovanj ter poziva vse zainteresirane, da nadaljuje z dialogom s ciljem najti najustreznejšo rešitev. 

Predlog mnenja je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

5. točka dnevnega reda: Predlogi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v boju zoper socialni dumping

Predloge Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so svetniki prejeli s sklicem 2. 6. 2010 in na klop.
Predloge Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo komisije so prejeli po elektronski pošti 2. 6. 2010 in na klop.
Predlog sklepa Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 4. 6. 2010 in na klop.

Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide mag. Dušan Semolič je pojasnil stališče.

Predstavnik interesnih skupin Boris Šuštaršič je podal stališče.

Besedo sta imela Radivoj Radak in Jasmina Rakita iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje predlog mnenja k predlogom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije:

Predlog mnenja je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

6. točka dnevnega reda:Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1) - druga obravnava  806-V

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 164/2009 z dne 14. 12. 2009.
Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 2.6.2010 in na klop.
Predlog sklepa k dopolnjenemu predlogu zakona so prejeli 7.6.2010 po elektronski pošti in na klop.
Publikacijo karto Triglavskega narodnega parka so svetniki prejeli na klop.
Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal gospod Mladen Berginc, sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor.

Predsednik je dal na glasovanje predlog sklepa k dopolnjenemu predlogu zakona:

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji 9. 6. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04),  sprejel naslednje

 

M N E N J E

k Dopolnjenemu predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1) - druga obravnava

 

Državni svet podpira dopolnjen predlog zakona.

Državni svet je bil seznanjen, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na 50. seji, dne 26. 5. 2010, podprla Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku ter oblikovala mnenje, ki je bilo posredovano Odboru Državnega zbora za okolje in prostor, ki je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravil Dopolnjen predlog zakona o Triglavskem narodnem parku.

Iz poročila Odbora Državnega zbora za okolje in prostor k Predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku je razvidno, da se je navedeno matično delovno telo Državnega zbora seznanilo z mnenjem Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 27. 5. 2010 ter pri pripravi dopolnjenega predloga zakona upoštevalo konkretne pripombe k 13., 19., 62 in 63. členu predloga zakona, da se na območju Triglavskega narodnega parka in njegovem vplivnem območju, prepove in opredeli kot hujši prekršek, poleg sproščanja in uporabe gensko spremenjenih organizmov, tudi delo z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem prostoru.

Državni svet ugotavlja, da je bila, v skladu s 55. členom Zakona o ohranjanju narave, opravljena javna obravnava o vsebini predloga zakona na območju lokalnih skupnostih, v katerih so predvidena zavarovana območja. Do splošnih in konkretnih pripomb občin, nevladnih organizacij, strokovne in druge zainteresirane javnosti, podjetij in posameznikov, so predsednica Odbora DZ za okolje in prostor, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod za varstvo narave in Javni zavod Triglavski narodni park pripravili strokovna stališča s podrobno obrazložitvijo, iz katere izhaja, da so si pripombe v mnogih delih zakona diametralno nasprotujoče. Državni svet se strinja z oceno predlagatelja, da tudi po nekajletnem usklajevanju ni možno doseči visoke stopnje družbenega konsenza o predlaganih rešitvah, ki predstavljajo kompromis med varstvenimi zahtevami in zahtevami občin ter pričakovanji lokalnih prebivalcev po dopuščenem trajnostnem razvoju v narodnem parku. V zvezi s predlogom nevladnih organizacij, da se predlog zakona umakne iz zakonodajnega postopka, Državni svet meni, da ni pričakovati, da bi kdajkoli uspeli pripraviti zakonske rešitve, ki bi bile po volji vseh zainteresiranih subjektov. 

V Koaliciji nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka in Alpe Adria Green Slovenija opozarjajo, da predlog zakona ne upošteva smernic Mednarodne zveze za ohranjanje narave (v nadaljevanju: IUCN) zavarovanih območij kategorije II, saj se v prvem varstvenem območju predlaga le 37,5 % območja parka, čeprav bi moralo biti po mednarodnih kriterijih v tem varstvenem območju najmanj 75 % območja parka. Po njihovem mnenju bi morali na  75 % območju parka določiti stroga varstvena merila, medtem ko bi se preostali del  narodnega parka namenilo ljudem in uresničevanju razvojnih ciljev.

Državni svet ugotavlja, da je po mnenju predlagatelja zakona razdelitev osrednjega območja narodnega parka na prvo in drugo varstveno območje, ki skupaj tvorita cca 74, 5 % območja parka, primerljiva z mednarodno kategorizacijo za narodni park in v skladu z nacionalno zakonodajo. V drugem varstvenem naj bi bila dopuščena tradicionalna raba naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva ter trajnostnega gospodarjenja z divjadjo in ribami, pri čemer je cilj tega območja ohraniti oziroma izboljšati stanje narave ter preprečiti vnos novih obremenjujočih dejavnosti ter postopno doseganje upravljavskih ciljev II. kategorije UICN, katere bo spremljal upravljavec narodnega parka. Državni svet tudi ugotavlja, da predlagatelj izhaja iz izhodiščnega stanja in predlaga uzakonitev dejanskega stanja v naravi in preprečitev poslabšanja stanja ob možnosti za postopno celovito doseganje ciljev za II. kategorijo UICN ter sledi cilju, da se ohrani prostor z vsemi danostmi ob upoštevanju trajnostnega razvoja in obstoju lokalnega prebivalstva. Državni svet se strinja s predlagateljem zakona, da conacija ne pomeni samo določitve meje, ampak je delitev območja narodnega parka več kot to.

Javni zavod Triglavski narodni park podpira čimprejšnji sprejem zakona, ki bo sedanje stanje varstvenega režima izboljšal, z novim instrumentom pravil ravnanj pa bo lokalno prebivalstvo dobilo nove možnosti za trajnostni razvoj. Državni svet podpira vsebino razvojnih usmeritev v narodnem parku, ki so namenjena podpori razvojnim projektom, investicijam in dejavnostim, ki so v skladu s cilji narodnega parka, še posebej pa prednostno dodeljevanje spodbud in tudi v večjem obsegu (npr. v primeru naravnih nesreč) za navedene aktivnosti parkovnim lokalnim skupnostim in prebivalcem narodnega parka.

Državni svet podpira predlagano spremembo sedanje meje osrednjega območja, da se iz njega izvzema območja naselij in njihova zaledna območja, s čimer se daje možnost razvoja določenih dejavnosti v narodnem parku in s tem omogoča lokalnim prebivalcem preživetje.

V zvezi z določbo petega odstavka 36. člena dopolnjenega predloga zakona, ki določa sedež javnega zavoda, Državni svet predlaga ponovno preučitev predloga, da je sedež javnega zavoda na območju parkovne lokalne skupnosti z največ prebivalci v narodnem parku. 

Na podlagi določbe 40. člena predloga zakona morajo parkovne lokalne skupnosti, v katerih so vzpostavljeni ožji deli občine, ustanoviti posebno posvetovalno telo člana sveta zavoda z njihovega območja, ožji deli parkovne občine pa se morajo  strinjati s predlaganim kandidatom za člana sveta zavoda. Državni svet ugotavlja, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj opozorila, da je taka rešitev vprašljiva, saj velja obvezna ustanovitev posvetovalnega telesa člana sveta zavoda le za tiste parkovne lokalne skupnosti, ki imajo na svojih območjih vzpostavljene ožje dele občin, poleg tega je lahko v praksi zelo problematična določba, da morajo z imenovanjem predstavnika soglašati vsi ožji deli lokalne skupnosti. Državni svet tudi ugotavlja, da na matičnem delovnem telesu Državnega zbora vsebina 40. člena ni bila spremenjena in zato te določbe, v skladu s Poslovnikom Državnega zbora, v nadaljnji obravnavi ni mogoče spreminjati ali dopolnjevati.

Državni svet pričakuje, da se bo zaradi uresničevanja zastavljenih ciljev izvajal učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona, pri čemer predstavljajo predvidene sankcije za nespoštovanje zakonskih določb le enega od mehanizmov za zagotavljanje varstva narave in ohranitev vseh naravovarstvenih kvalitet območja edinega slovenskega narodnega parka. Prav tako Državni svet pričakuje, da bodo pristojni organi sistematično spremljali učinke in posledice sprejete zakonodaje v smislu ohranjanja naravnega bogastva in sonaravnega trajnostnega razvoja in po potrebi predlagali ustrezne spremembe ali dopolnitve zakonodaje.

Predlog sklepa k dopolnjenemu predlogu zakona je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

 

7. točka dnevnega reda: Volitve ob izteku prve polovice IV. mandata Državnega sveta

a) predsednika in podpredsednika Državnega sveta

b) predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta

Dne 2.6.2010 so svetniki po elektronski pošti in na klop prejeli predlog skupine sedemnajstih (17) državnih svetnikov s prvopodpisanim Vincencem Otoničarjem in Interesne skupine delojemalcev za izvolitev mag. Blaža Kavčiča za predsednika Državnega sveta.
Interesne skupine so kandidata podprle (stališča interesnih skupin so prejeli po elektronski pošti dne 2.6.2010).
Kandidat za predsednika Državnega sveta, mag. Blaž Kavčič, je dal pisno soglasje za prevzem kandidature.

Dne 2.6.2010 so svetniki po elektronski pošti prejeli predlog skupine sedemnajstih (17) državnih svetnikov s prvopodpisanim Vincencem Otoničarjem in Interesne skupine delojemalcev za izvolitev Lidije Jerkič za podpredsednico Državnega sveta.
Interesne skupine so kandidatko podprle (stališča interesnih skupin so prejeli po elektronski pošti dne 2.6.2010).
Kandidatka za podpredsednico Državnega sveta  Lidija Jerkič, je dala pisno soglasje za prevzem kandidature.

Kandidatne liste za predsednike, podpredsednike in člane komisij Državnega sveta so svetniki prejeli na klop.

Predsednik in podpredsednik se izvolita s tajnim glasovanjem. V skladu z 58. členom Poslovnika DS tajno glasovanje vodi odbor, ki ga sestavljajo predsedujoči in štirje na seji izvoljeni državni svetniki. Interesne skupine so že predlagale člane volilnega odbora, zato je predsednik predlagal naslednjo sestavo:

mag. Dušan Črnigoj (interesna skupina delodajalcev), Drago Ščernjavič (interesna skupina delojemalcev), Mihael Jenčič (interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev), Rastislav Jože Reven (interesna skupina lokalnih interesov) in predsedujoči Boris Šuštaršič.

Sestavo volilnega odbora je predsednik dal na glasovanje:

Predlagani člani za pomoč pri volitvah so bili izglasovani (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti)

Predsednika in podpredsednika Državnega sveta se izvoli s tajnim glasovanjem, zato je vsak državni svetnik prejel dve glasovnici.

Predsedujoči Boris Šuštaršič je povabil člane volilnega odbora, da pristopijo k predsedniškemu pultu, ter da od sekretarja Državnega sveta prevzamejo volilno gradivo in preidejo na volitve.

Izvolitev je potekala po naslednjem postopku:
1. štetje glasovnic
2. pregled in zapečatenje glasovne skrinjice, ki je bila na koncu mize delovnega predsedstva
3. razdelitev državnim svetnikom glasovnic po glasovalnem seznamu oziroma volilnem imeniku

 

* * *

• Predsedujoči Boris Šuštaršič je razglasil rezultate volitev predsednika Državnega sveta

 

Poročilo o izidu volitev predsednika Državnega sveta je bilo naslednje:

1. Državni svet šteje 40 državnih svetnic in svetnikov. Na 27. seji, 9. 6. 2010 je navzočih 33 državnih svetnikov.

2. Za volitve predsednika Državnega sveta Republike Slovenije je bilo oddanih 33  
glasovnic. Od tega je bilo veljavnih 33 glasovnic in nobene neveljavne glasovnice.

3. Za kandidata mag. Blaža Kavčiča za predsednika Državnega sveta Republike
Slovenije so državni svetniki glasovali takole:

• 32 glasov ZA in 1 glas PROTI

4. V skladu drugim odstavkom 80. člena Poslovnika Državnega sveta je kandidat   izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh državnih svetnikov (najmanj 21). Predsedujoči je ugotovil, da je v Državnem svetu Republike Slovenije izvoljen za predsednika mag. Blaž Kavčič.

 

• Predsedujoči Boris Šuštaršič je razglasil rezultate volitev podpredsednice Državnega sveta

Poročilo o izidu volitev podpredsednice Državnega sveta je bilo naslednje:

1. Državni svet šteje 40 državnih svetnikov. Na 27. seji 9. 6. 2010 je navzočih 33 državnih svetnikov.

2. Za volitve podpredsednika Državnega sveta Republike Slovenije je bilo oddanih 33 glasovnic. Od tega je bilo veljavnih 30 glasovnic, neveljavne 3 glasovnice.

3. Za kandidatko Lidijo Jerkič za podpredsednico Državnega sveta Republike Slovenije so državni svetniki glasovali takole:

• 27 glasov ZA in 3 glasovi PROTI

4. V skladu drugim odstavkom 80. člena Poslovnika Državnega sveta je kandidatka izvoljena, če je zanj glasovala večina vseh državnih svetnikov (najmanj 21). Predsedujoči je ugotovil, da je v Državnem svetu Republike Slovenije izvoljena za podpredsednico: Lidija Jerkič.

Predsedujoči Boris Šuštaršič je čestital mag. Blažu Kavčiču in Lidiji Jerkič, ponovno izvoljenemu predsedniku in podpredsednici Državnega sveta Republike Slovenije ter ju prosil, da zasedeta predsedniško in podpredsedniško mesto.

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je prevzel predsedniško mesto ter nadaljeval z volitvami.

• volitve predsednikov, podpredsednikov in članov komisij državnega sveta

Te volitve so javne. V skladu s 83. členom Poslovnika Državnega sveta se komisije izvoli v celoti po kandidatnih listah. Kandidatne liste so svetniki prejeli na klop. Pripravil jih je predsednik Državnega sveta po posvetovanju s kolegijem, na podlagi interesa državnih svetnikov, ki so ga izkazali na sejah interesnih skupin.

Kandidatne liste večinoma odražajo sestavo komisij Državnega sveta, kot so bile le-te sestavljene od začetka mandata do sedaj in so jo državni svetniki prejeli na klop. Interesna skupina lokalnih interesov je predlagala določene spremembe, in sicer:

• državni svetnik Drago Žura ne bo več član komisije za Mednarodne odnose in evropske zadeve.
• član komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve bo postal državni svetnik Jože Korže
• državni svetnik Drago Žura bo postal član Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
• državni svetnik Toni Dragar ne bo več član Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Glede na to, da so bile kandidatne liste pripravljene po posvetovanju s kolegijem in na podlagi izkazanega interesa državnih svetnikov je predsednik predlagal, da se o vseh kandidatnih listah glasuje istočasno.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

S tem je bila točka dnevnega reda zaključena.

- - -

Predsednik je zaključil 27. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.