Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zahteva dr. Janvita Goloba za dopolnitev odgovora Ministrstva za gospodarstvo na vprašanja v zvezi z družbo Nafta Lendava in dejavnostmi, ki jih opravljajo njene hčerinske družbe |
|
Državni svet Republike Slovenije je na 36. seji 13. 4. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval zahtevo državnega svetnika dr. Janvita Goloba za dopolnitev odgovora Ministrstva za gospodarstvo na vprašanja v zvezi z družbo Nafta Lendava in dejavnostmi, ki jih opravljajo njene hčerinske družbe in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira zahtevo državnega svetnika dr. Janvita Goloba za dopolnitev odgovora na vprašanja v zvezi z družbo Nafta Lendava in dejavnostmi, ki jih opravljajo njene hčerinske družbe in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da dopolni odgovor na že zastavljena vprašanja. Državni svet je na 34. seji 16. februarja letos na Ministrstvo za gospodarstvo in Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb naslovil vprašanja v zvezi z družbo Nafta Lendava in dejavnostmi, ki jih opravljajo njene hčerinske družbe. Ministrstvo je posredovalo odgovor, vendar ni bil popoln, zato na podlagi 5. odstavka 98. člena Poslovnika Državnega sveta ministrstvo pozivamo k dopolnitvi odgovora. Vprašanja so bila naslednja:
Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora: Na izraženo ugotovitev, da je družba Nafta Lendava po veljavnih kriterijih velika družba, Ministrstvo za gospodarstvo, ki je bilo do ustanovitve Agencije za upravljanje kapitalskih naložb skrbnik in povezava med Nafto Lendava in državo pa objavlja razpise samo za mala in srednje velika podjetja, ter da "pomurski zakon", ki je bil s strani države pripravljen za pomoč Pomurju, izključuje kandidaturo državnega podjetja na razpisih, ki imajo podlago v tem zakonu in je tako Nafta Lendava izključena iz možnosti za kandidaturo in pridobitev investicijskega denarja iz razpisov, je Ministrstvo za gospodarstvo odgovorilo, da je Nafta Lendava imela možnosti pridobiti sredstva v okviru javnih razpisov, vendar jih žal ni izkoristila. S to pavšalno ugotovitvijo, da Nafta Lendava ni izkoristila sredstev na objavljenih razpisih, se ni moč strinjati, ker vsebina omenjenih razpisov ni bila v skladu z razvojno-investicijskimi potrebami in cilji skupine Nafta Lendava. V odgovoru namreč ministrstvo samo ugotavlja, da so pri objavi javnih razpisov in definiciji velikosti podjetij upoštevali zakonodajo in sprejete dokumente na državni in EU ravni, ki pogosto omejujejo dodeljevanje državnih pomoči velikim podjetjem, zaradi česar je po drugi strani večina razpisov namenjenih malim in srednjim podjetjem. Ministrstvo za gospodarstvo v odgovoru tudi navaja pojasnila o možnem sodelovanju na razpisih RIP 08 in RIP 09. Pri prvem je bil cilj sofinanciranje osmih razvojno- investicijskih projektov oz. 340.000 raziskovalnih ur, upravičeni stroški pri tem pa so industrijske raziskave, predkonkurenčna razvojno-raziskovalna dejavnost in investicije (nakup novih strojev za razvojno-raziskovalne dejavnosti in merilne naprave). Uporaba sredstev je bila predvidena v letih 2008-2011 v skupnem znesku 1-5 mio EUR na projekt. Z javnim razpisom se podpirajo projekti dveh ali več podjetij, ki morajo sodelovati z vsaj eno raziskovalno skupino. Podobni pogoji veljajo tudi pri RIP 09. Za omenjene razpise velja ugotoviti, da so pogojno ustrezni po kriterijih in neustrezni po vsebini in višini razpoložljivih sredstev. Upoštevati je potrebno tudi načelo "de minimis", kjer so dodeljena sredstva omejena na nekaj stotisoč EUR v obdobju treh let. Pri nekaj deset mio EUR težkem razvojno-investicijskem ciklusu Nafte Lendava so objavljeni razpisi na ministrstvu, tako po številu kot po zneskih enostavno premajhni in istočasno vsebinsko neustrezni. Za Nafto Lendava bi bili ustreznejši in predvsem potrebni takšni razpisi, ki bi po vsebini odgovarjali potrebam in ciljem v smislu izpolnjevanja zahtevam direktiv in smernic EU ter zagotavljanja večje konkurenčnosti. Vsebinske razlike, na katerih mora biti v prihodnosti težišče so: tehnološki razvoj, modernizacija obstoječe tehnologije, energetska učinkovitost, okolju prijaznejše tehnologije, manjši izpusti CO2 in delovna mesta. Razvojni cilji in potrebe Nafte Lendava so drugačni od kriterijev in danih možnosti na razpisih, ki so namenjeni predvsem za financiranje raziskovalnih ur. Problem je tudi v tem, da ni Nacionalnega energetskega programa. Tako tudi ni programa za razvoj in posodabljanje energetske in kemijske procesne industrije, s ciljem približevanja smernicam in izpolnjevanju direktiv EU za večjo energetsko učinkovitost in manjšim izpustom CO2. Za program razvoja in celovito obnovo oziroma posodabljanje procesne industrije so potrebni razpisi, kjer se bodo ustrezna sredstva dala pridobiti v potrebni višini, saj ne zadošča milijon ali dva EUR. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da ponovno vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) na njih v roku 30 dni odgovori. |
Povezane vsebine | |
![]() |
36. seja Državnega sveta Republike Slovenije |