Mnenje k Predlogu zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR) - nujni postopek

Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji 20. 5. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR) - nujni postopek

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet je bila seznanjen z bistvenimi sestavinami in pomembnimi določbami predloga zakona, ki se je začel pripravljati že leta 2006, Evropska komisija pa ga je dokončno potrdila šele maja 2008. Sam postopek notifikacije je trajal tako dolgo predvsem zato, ker je Slovenija vztrajala na tem, da se pridelovalec GSR pisno dogovori s sosednjimi nosilci kmetijskih gospodarstev in lastniki drugih zemljišč za izvajanje ustreznih ukrepov. S predlogom zakona se ne dovoljuje gojenja gensko spremenjenih rastlin, ampak tako pridelavo ureja. Slovenija kot članica EU na svojem ozemlju ne more uvesti popolne prepovedi uporabe ali gojenja gensko spremenjenih rastlin, prav tako pa ne more izključiti nobenega tipa kmetovanja ali pridelovanja gensko spremenjenih rastlin tistih sort, ki so vpisane v Skupni katalog sort poljščin in katalog zelenjadnic, saj bi bilo to v nasprotju z zakonodajo EU.

S predlogom zakona se vzpostavlja ukrepe za soobstoj oziroma za preprečevanje prisotnosti GSR v gensko nespremenjenih rastlinah, postopek prijave predelave, obveznosti pridelovalcev in način vzpostavitve območij pridelave z in brez GSR, strokovno usposabljanje, register pridelovalcev in predvsem tudi inšpekcijski nadzor in uveljavljanje odškodnin in sankcij. Slovenija je sledila dvema načeloma in sicer načelu svobodne izbire načina pridelave kmetijskih rastlin in načelu "povzročitelj plača". Načelo svobodne izbire načina pridelave kmetijskih rastlin pomeni, da je vsakemu pridelovalcu dana možnost odločiti se za konvencionalno, integrirano, ekološko ali pridelavo GSR. Ob tem mora biti zagotovljena sledljivost, saj bodo le na ta način možnost izbire imeli proizvajalci in potrošniki. Drugo načelo pa pomeni, da je za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi prisotnosti GSO v rastlinah in pridelkih, ki se pridelujejo brez pridelave GSO, kriv povzročitelj, ki prideluje GSR. V primerih nenamerne prisotnosti, ko povzročitelj ni znan, pa se odškodnine izplačajo iz posebnega namenskega vira proračuna, v katerega sredstva plačujejo vsi pridelovalci GSR. Predlog zakona se je ves čas pripravljal v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, ki ga v večini podpirajo.

V prihodnjih mesecih bodo pripravljene še dve uredbi, ki bodo natančneje opredeljevali odškodnine in tehnične pogoje za gojenje posameznih rastlin. Pridelovalci GSR bodo morali izvajati določene ukrepe za zagotavljanje soobstoja in preprečevanje prisotnosti GSO gensko nespremenjenih kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih. Zagotavljati bo moral izvedbo vseh ukrepov za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih kmetijskih rastlinah in pridelkih v varovalnem, zadrževalnem in pribežališčnem pasu. Zato so v zakonu predvideni pisni dogovori pridelovalca GSR z nosilci sosednih gospodarstev in drugimi lastniki zemljišč v določenem obdobju.

Državni svet ugotavlja, da bo pridelovalec GSR moral biti seznanjen po eni strani z zakonodajo, ki ureja ravnanje z GSO in zagotavljanje sledljivosti GSO v kmetijskih rastlinah, pridelkih in predelanih proizvodih, in po drugi strani z morebitnimi posledicami, ki bi jih lahko imela določena ravnanja z GSR in njihovim pridelkom za kmetijske rastline ali pridelke drugih pridelovalcev. Prav tako pa bo moral pridelovalec GSR izvajati najmanj tiste ukrepe za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSR v drugih kmetijskih rastlinah in pridelkih, ki so določeni z zakonom.

Državni svet opozarja, da bo najpomembnejša varnost pridelave, saj bo kmet zaradi zaščite moral kupovati nove sestavine kemikalij, da bi zaščitil stara semena, ki jih uporablja sam; pri tem bodo stari tipi semen izginili s trga, tuja podjetja pa bodo imela ekskluzivni položaj na trgu. Obstaja bojazen ob uvedbi vseh sprememb GSO in če se bo genetika razširila, se obetajo slabi časi za pridelovalce in uporabnike hrane.

Državni svet ocenjuje, da predlog zakona sicer prinaša ureditev sistema, ki po Evropi že funkcionira, saj ta zakon ureja, da bodo obstajala območja, kjer je mogoče kmetovati na tradicionalni način pridelave. Premalo pa se opozarja na posledice proizvodnje GSO, saj imamo sonaravno pridelovanje hrane, ki se ne ujema z proizvodnjo GSO. Slovenski kmet je precej tradicionalno usmerjen in vidi prihodnost v ekološki, integrirani in biološko čisti pridelavi hrane brez odvečnih kemičnih sestavin. Nujno bo potrebno zagotoviti celoviti nadzor in sredstva za kontrolo pridelave ter okrepiti vse vrste inšpekcijskih služb v kmetijstvu. Še bolj pomembna bo promocija doma pridelane hrane, zato je nujno sprejeti že dolgo pripravljen zakon o generični promociji kmetijskih in živilskih proizvodov.

Državni svet meni, da glede na to, da proizvodnja GSO prinaša večje dobičke, je potrebno proizvajalce sprotno obveščati o vseh rizikih, ki jih takšna proizvodnja prinaša, za sprotno informiranje kmetov pa bi že v pripravah in sprejetju zakona lahko bila vključena Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s svojo svetovalno službo, kmetijska gospodarstva pa bo potrebno dodatno strokovno izobraziti z vsemi novostmi, ki jih prinaša pridelava z GSO.

Državni svet predlaga, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije razpoložljiva kmetijska zemljišča preko koncesij odda najemnikom, ki kmetujejo oziroma pridelujejo hrano na tradicionalen način; povečati je potrebno tudi sredstva za učinkoviti nadzor pridelave hrane s pomočjo GSO ter sredstva za promocijo doma pridelanih kmetijskih in živilskih proizvodov.

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič.

* * *

Predlog mnenja je pripravljen na podlagi poročila Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.