Zapisnik 44. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo 14.6.2006.

Seja se je pričela ob 12.06 in se zaključila ob 15.15 uri.

Predsednik je pričel 44. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Opravičili so se:
- mag. Stojan Binder
- Marko Juvančič
- prof.dr. Jože Mencinger

* * *

Na sejo so bili vabljeni:
- Gospod mag. Andrej Vizjak, Minister za gospodarstvo k 4. točki,
- Gospod Janko Veber, poslanec v Državnem zboru k 5. točki,
- Gospa Marija Lukačič, Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k 5. točki,
- Gospod dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko k 5. točki,
- Gospod mag. Janez Drobnič, Minister za delo, družino in socialne zadeve k 6. točki,
- Gospod dr. Gregor Virant, Minister za javno upravo k predlagani razširitvi s točko "predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor - druga obravnava",

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:
- Gospod dr. Gregor Virant, Minister za javno upravo,
- Gospod Janko Veber, poslanec v Državnem zboru,
- Gospod Andrej Drašler, Generalni direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
- Gospod Jože Falkner, podsekretar, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
- Gospod Dušan Pšeničnik, Ministrstvo za gospodarstvo,
- Gospod Štefan Kociper, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
- Gospa Marjetka Kovšča, svetovalka, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo.

* * *

S ponovnim sklicem dne 5.5.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 43. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
3. Pobuda za zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega odstavka 4. in 4a. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (št. 601- 01/90- 1/38);
4. Predlog zakona o prevzemih (ZPre-1)- druga obravnava, EPA 846-IV
5. Predlog zakona o dopolnitvi zakona o gozdovih (ZG-B) -skrajšani postopek, EPA 841-IV
6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu - druga obravnava, EPA 767-IV,
7. Obravnava zaključkov mednarodnega posveta na temo Neposrednega in individualiziranega financiranja storitev
8. Zahteva okrožnega državnega tožilstva v zvezi z imuniteto državnega svetnika;

RAZŠIRITEV

Na predlog Komisije za politični sistem je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:

• predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) - druga obravnava, EPA 755-IV.

Predlog za razširitev je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

DNEVNI RED

Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:

1. Odobritev zapisnika 43. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) - druga obravnava, EPA 755-IV,
4. Pobuda za zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega odstavka 4. in 4a. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (št. 601- 01/90- 1/38);
5. Predlog zakona o prevzemih (ZPre-1)- druga obravnava, EPA 846-IV
6. Predlog zakona o dopolnitvi zakona o gozdovih (ZG-B) -skrajšani postopek, EPA 841-IV
7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu - druga obravnava, EPA 767-IV,
8. Obravnava zaključkov mednarodnega posveta na temo Neposrednega in individualiziranega financiranja storitev
9. Zahteva okrožnega državnega tožilstva v zvezi z imuniteto državnega svetnika,

Prelagan dnevni red je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 43. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 43. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 19.4.2006.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 43. seje glasujejo.

Zapisnik 43. seje je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 2. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

S pošiljko 11.5.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za okolje in prostor v zvezi z rezervnim skladom, ki ga morajo ustanoviti etažni lastniki.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal predlagatelj, Jože Ilc.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z oblikovanjem rezervnega sklada, ki ga morajo ustanoviti etažni lastniki, in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca se glasita:

Na kateri pravni podlagi se oblikuje rezervni sklad, ki ga morajo ustanoviti etažni lastniki, in z njim razpolaga?
Ali velja v konkretnem primeru, ki je naveden v obrazložitvi, redno upravljanje, izredno upravljanje ali pogodba o medsebojnih razmerjih?

Obrazložitev:

Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ), ki normira etažno lastnino, je tudi določil obvezni rezervni sklad, ki ga morajo ustanoviti etažni lastniki. Po čl. 119/3 Stvarnopravnega zakonika merila za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižjo vrednost prispevka določi podzakonski predpis. Etažni lastniki morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, kot določa čl. 116 SPZ. V tej pogodbi uredijo način oblikovanja rezervnega sklada, če ta presega najnižji znesek iz tretjega odstavka 119. člena tega zakona.
Stanovanjski zakon tudi obravnava rezervni sklad. Po členu 41/1 tega zakona lahko etažni lastniki v načrtu vzdrževanja po 26. členu tega zakona določijo tudi višji znesek mesečnega plačila v rezervni sklad, kot je določen s podzakonskim predpisom iz 119. člena SPZ glede na ocenjeno vrednost vzdrževalnih del in načrt vzdrževanja. Člen 26/1 Stanovanjskega zakona določa, da načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe pripravi upravnik. Odločanje o načrtu vzdrževanja se šteje za posel rednega upravljanja po členu 26/3 Stanovanjskega zakona.

V konkretnem primeru dva zakona urejata rezervni sklad. SPZ določa, da se za oblikovanje rezervnega sklada, ki presega minimalni obvezni znesek, morajo dogovoriti etažni lastniki v pogodbi o medsebojnih razmerjih, medtem ko stanovanjski zakon določitev istega zneska, to je istega vprašanja, v skladu s členom 41 in 26 prepušča poslom redne uprave. Razlika je očitna. Ni dopustno, da se isto področje v dveh zakonih ureja na različen način. To lahko povzroči samo nejasnost pri uporabi in razne negativne posledice.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko 25.5.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za javno upravo glede vračila regresa za izplačano škodo od delavca v državnem organu, ker jo je povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal predlagatelj mag. Adolf Zupan.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede uveljavljanja regresnih zahtevkov zoper odgovorne osebe in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za javno upravo, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana se glasi:

V koliko primerih je država v obdobju zadnjih dveh let zahtevala regres za izplačano škodo od delavca v državnemu organu, ker jo je povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti?

O b r a z l o ž i t e v :

Množična občila poročajo o velikih odškodninskih zahtevkih, katere iztožujejo nekdanji delavci posameznih državnih organov. Odškodnine bo v tako razsojenih primerih morala plačati država (davkoplačevalci) zaradi nepravilnosti, ki jih (nekje namenoma) počno njeni (večinoma vodstveni) ljudje. Osnovna nepravilnost je premeščanje ljudi v druge organe ali oddelke zaradi t.i. "nujnih potreb" (ostale so npr. zmanjšanje števila dni ali ne-odobritev dopusta, delovne uspešnosti, oziroma če povzamem - kakršnakoli drugačna obravnava od ostalih zaposlenih), vzroki za premestitev ali prenehanje delovnega razmerja pa ležijo drugje.

Po 182. členu Zakona o delovnih razmerjih (odškodninska odgovornost delavcev) je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, le to dolžan povrniti. Prav tako drugi odstavek 139. člena Zakona o javnih uslužbencih določa, da za izplačano odškodnino za škodo, ki jo je na delu ali v zvezi z delom iz hude malomarnosti povzročil javni uslužbenec tretji osebi, uveljavi delodajalec, ki je škodo izplačal, regres za poplačilo celotne izplačane odškodnine ali za delno poplačilo. Obligacijski zakonik v 147. členu določa, da kdor je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico zahtevati od delavca povrnitev plačanega zneska.

Občutek imam, da se ta "ima pravico" ne izvaja, čemur naj v dokončno prepričanje o tem služi odgovor na vprašanje.

Oškodovanci sicer lahko tožijo ne le državo, pač pa imajo pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, če je ta škodo povzročil namenoma, vendar se za to najverjetneje ne odločijo, ker imajo več možnosti, da dobijo svoj denar od države. Organ bi moral zato naknadno obligatorno preveriti vzroke in namen ter uveljavljati regres od vodstvenega delavca, ki je namenoma ali iz hude malomarnosti premestil zaposlenega ali storil drugo nepravilnost, s katero je povzročil škodo Republiki Sloveniji.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za javno upravo, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko 25.5.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana Ministrstvu za pravosodje glede vlaganja zahtevkov za revizijo v javnem interesu.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal predlagatelj mag. Adolf Zupan.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo v javnem interesu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana se glasi:

Zakaj se Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, Ministrstvo za finance ali Urad za varstvo konkurence ne poslužujejo možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo v javnem interesu tako, kot jim to omogoča Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja?

O b r a z l o ž i t e v

Ni mi znano, da bi Republika Slovenija izvrševala kakšne ukrepe, ki bi se nanašali na nepravilnosti pri ravnanju s sredstvi, ki kakorkoli prizadenejo javni interes oziroma proračun in se nanašajo na postopke javnega naročanja.

Iz Letnih poročil Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil za leto 2004 (Poročevalec Državnega zbora RS, št. 6/2005 z dne 4.2.2005) namreč izhaja, da je Državna revizijska komisija v letu 2004 (enako tudi 2002 in 2003) obravnavala zgolj zahtevke za revizijo (oziroma pritožbe) kandidatov oziroma ponudnikov (374 primerov), ne pa tudi zahtevkov za revizijo, ki bi bili vloženi v javnem interesu s strani Sektorja za javna naročila in koncesije, Urada RS za varstvo konkurence ali Državnega pravobranilstva RS. Aktivna legitimacija v postopku revizije je bila namreč kot nujna dopolnjena z zahtevkom za revizijo v javnem interesu z novelo Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-A) v letu 2002.

Iz Poročila Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil za leto 2005 (Poročevalec št. 16/2006 z dne 10.02.2006), tabela št. 9, je zopet razvidno, da je Državna revizijska komisija v letu 2005 obravnavala zgolj zahtevke za revizijo (oziroma pritožbe) kandidatov oziroma ponudnikov (497 vloženih zahtevkov), ne pa tudi zahtevkov za revizijo, ki bi bili vloženi v javnem interesu.

Čeprav je že amandma na osnovni predlog novele zakona opustil predlagani vrednosti prag za aktivno legitimacijo (javna naročila, ki se objavijo v Uradnem glasilu Evropske skupnosti ), ker obstoja javnega interesa ne gre enačiti oziroma presojati zgolj z vidika in odvisnosti od vrednosti javnega naročila, tudi to očitno ni bilo dovolj, da bi pristojni organi bolje poskrbeli za ravnanje s proračunskim denarjem.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 35 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko 25.5.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana Ministrstvu za promet glede rekonstrukcije Šmarješke ceste v Novem mestu.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal predlagatelj mag. Adolf Zupan.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede rekonstrukcije Šmarješke ceste v Novem mestu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana se glasi:

Kaj se je premaknilo pri rekonstrukciji Šmarješke ceste v Novem mestu?

O b r a z l o ž i t e v :

Dne 14. 2. 2006 sem predlagal, da Ministrstvu za promet postavimo vprašanje, kdaj bo resnično poskrbljeno za rekonstrukcijo Šmarješke ceste v Novem mestu in ne, da se bodo dajale le neuresničljive obljube. Odgovor, ki ga je posredoval minister mag. Janez Božič (št. 001-8/2006/27 z dne 13.3.2006) in ga je pripravil Direktorat za ceste, ne daje rešitve, temveč samo popis aktivnosti. Zato ponovno sprašujem, kdaj se bo Šmarješka cesta v Novem mestu dejansko sanirala. Samo s tem bodo ohranjena človeška življenja, še posebej otroška.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Z elektronsko pošto 6.6.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve glede priprave predloga zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predlagatelj Vincenc Otoničar je vprašanje umaknil.

- - -

Z elektronsko pošto 9.6.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za promet glede avtocestnega odseka Ljubljana - Vrhnika.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja v zvezi s pripravo lokacijskega načrta za priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana - Vrhnika in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za promet, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja se glasi:

V kateri fazi se nahaja postopek za pripravo državnega lokacijskega načrta za priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana - Vrhnika?

Obrazložitev:

Javni mediji vsak dan poročajo o zastojih na avtocestnem priključku Ljubljana Brezovica, ki očitno ne izpolnjuje več funkcije nemotene distribucije prometnih tokov na regionalni cesti RII-409 in avtocesti A1 v območju sedanjega priključka Brezovica. Izredno so problematični zastoji, ki se pojavljajo na izvoznem in odstavnem pasu avtoceste na območju izvoza Brezovica iz smeri Ljubljana, saj se vozila ustavljajo na desnem odstavnem pasu ravno na nepreglednem desnem ovinku avtoceste.
V Uradnem listu Republike Slovenije št. 47/2005 z dne 13. 5. 2005 je bil objavljen Program priprave državnega lokacijskega načrta za priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana - Vrhnika. V programu je pod točko VII. naveden "Postopek in roki za pripravo državnega lokacijskega načrta", vendar iz njih ni razbrati niti enega konkretnejšega časovno opredeljenega termina. Navedba terminov bi bila za zavezance bolj zavezujoča, hkrati pa bi bil postopek bolj transparenten in bi omogočal takojšnjo informacijo o organih, ki svoje vloge niso izpolnili oz. seznanitev z vzrokom za neizpolnitev.
Stiska tamkajšnjih ljudi je zaradi prometnih zastojev nedvomno zelo velika, zato apeliram na ministrstvi, da razmere čim prej uredita.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za promet, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede škode lastnikom zemljišč, ki jo povzroča divjad na območju Krajinskega parka Goričko.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal predlagatelj Marjan Maučec.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi z odškodnino lastnikom zemljišč, ki jo povzroča divjad na območju Krajinskega parka Goričko in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi:

Ali obstaja možnost, da Ministrstvo za okolje in prostor izplača škodo lastnikom zemljišč, ki jo povzroča divjad na območju Krajinskega parka Goričko?

O b r a z l o ž i t e v :

V skladu z zakonom o divjadi in lovstvu so lovske družine kot upravljavci odgovorni za škodo, ki jo povzroči divjad v lovišču ali v lovišču s posebnim namenom na kmetijskih in gozdnih kulturah. Ker pa je škoda, ki jo divjad povzroča kmetom na njihovih kmetijskih površinah, ogromna, lovišča niso sposobna poplačati povzročene škode. Tak primer je na v Krajinskem parku Goričko, kjer kmetje za škodo, ki jo povzroča divjad (divji prašič, srnjad), ne dobijo odškodnine, saj je Gojitveno lovišče Kompas v stečaju. Gre za demografsko ogroženo območje s prevladujočo kmetijsko dejavnostjo, zaradi česar je povračilo škode, ki jo povzroča divjad, še toliko bolj pomembna. Dejstvo je, da na Goričkem zaradi depopulacije območja prebivalstvo čedalje bolj opušča kmetijsko rabo, kar povzroča zaraščanje površin. Če hočemo, da bodo ljudje ostajali in skrbeli za ohranjanje take rabe zemljišč, ki varuje naravne vrednote, morajo imeti možnosti za razvoj.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca Ministrstvu za šolstvo in šport glede postopka kategorizacije ženskega nogometa.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal predlagatelj Marjan Maučec.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede ženskega nogometa in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi:

Kaj meni Ministrstvo za šolstvo in šport, da še vedno niti Olimpijski komite Slovenije niti Nogometna zveza Slovenije nista izpeljala postopka kategorizacije ženskega nogometa?

O b r a z l o ž i t e v :

Olimpijski komite Slovenije in Nogometna zveza Slovenije do danes še ni uvedla kategorizacije ženskega nogometa, kar pomeni diskriminacijo ženskega športa nasploh. Ugotavljam, da je ženski nogomet v zadnjih letih enakovreden moškemu. V Sloveniji so organizirana vsa tekmovanja, od najnižjega do nacionalnega prvenstva in Pokala Slovenije. Ženska reprezentanca dosega zavidljive rezultate. Tudi v mednarodnem merilu je ženska reprezentanca uvrščena celo višje od naše moške reprezentance.

Zato naj se na podlagi veljavne zakonodaje, nogometnih predpisov in v skladu s potrebami modernega nogometa omogoči uravnotežen razvoj vseh vrst, predvsem ženskega nogometa.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli nujno pobudo Državnemu zboru Republike Slovenije glede nasprotovanja Vlade Republike Slovenije predlogu zaključkov na zasedanju Evropskega sveta v zvezi z pomembnostjo načel subsidiarnosti in proporcionalnosti, neposrednega pošiljanja zakonodajnih predlogov in dokumentov s strani Evropske komisije nacionalnim parlamentom.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal Vincenc Otoničar.

Razpravljal je mag. Zlatko Jenko.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003 in 69/2004) sprejel naslednje

M N E N J E

Državni svet Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije oziroma njegovemu pristojnemu delovnemu telesu, da s sprejemom stališča Republike Slovenije Vladi Republike Slovenije onemogoči nasprotovanje predlogu zaključkov na zasedanju Evropskega sveta, ki bo potekalo 15. in 16. junija 2006, v delu, ki navaja pomembnost načel subsidiarnosti in proporcionalnosti, neposredno pošiljanje zakonodajnih predlogov in dokumentov s strani Evropske komisije nacionalnim parlamentom ter sodelovanje nacionalnih parlamentov z Evropsko komisijo na področju načel subsidiarnosti in proporcionalnosti in v okviru COSAC-a.

Obrazložitev:

Na plenarnem zasedanju COSAC-a, ki je potekalo 22. in 23. maja 2006 na Dunaju in ki se ga udeležujemo predstavniki iz Državnega zbora in Državnega sveta, smo soglasno sprejeli prispevek, v katerem smo pozdravili idejo, da Evropska komisija posreduje nacionalnim parlamentom vse zakonodajne predloge in dokumente ter da Komisija upošteva pripombe nacionalnih parlamentov na zakonodajne predloge v luči načel subsidiarnosti in proporcionalnosti.

Podobno besedilo, kot je bilo soglasno sprejeto na COSAC-u, je avstrijsko predsedstvo vključilo tudi v predlog zaključkov Evropskega sveta, ki bo potekalo 15. in 16. junija 2006. Po srečanju COREPER-ja z dne 8. junija 2006 in Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose GAERC, ki je potekalo 12. in 13. junija 2006, pa smo bili obveščeni, da je Vlada Republike Slovenije nasprotovala predlogu zaključkov Evropskega sveta v delu, ki navaja pomembnost načel subsidiarnosti in proporcionalnosti, neposredno pošiljanje zakonodajnih predlogov in dokumentov s strani Evropske komisije nacionalnim parlamentom, sodelovanje nacionalnih parlamentov z Evropsko komisijo na področju načel subsidiarnosti in proporcionalnosti in v okviru COSAC-a.

Državni svet opozarja, da je delovanje predstavnikov Vlade Republike Slovenije na tem področju v nasprotju z delovanjem predstavnikov Državnega zbora in Državnega sveta na COSAC-u, ki so soglasno podprli prispevek. Poleg tega je navedeno besedilo, ki naj bi bilo vključeno v zaključke Evropskega sveta, tudi zelo pomembno za Državni zbor in Državni svet na področju obravnave zadev EU. Zato predlagamo Državnemu zboru oziroma njegovemu pristojnemu delovnemu telesu, da s sprejemom stališča Republike Slovenije Vladi Republike Slovenije onemogoči nasprotovanje Vlade v zgoraj navedenem delu predloga zaključkov na zasedanju Evropskega sveta. V skladu s 3.a členom Ustave Republike Slovenije in novim razmerjem med parlamentom in Vlado, ki se je vzpostavilo s pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji, menimo, da mora Vlada upoštevati takšno stališče Državnega zbora.

Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje Interesne skupine negospodarskih dejavnosti glede neupoštevanja državnih svetnikov, ki so bili izvoljeni kot predstavniki interesnih področij, pri organizacije posvetov v Državnem svetu.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal dr. Zoltan Jan.

Razpravljala je Marta Turk.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje Interesne skupine negospodarskih dejavnosti glede organizacije posvetov v državnem svetu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje Interesne skupine negospodarskih dejavnosti in predlaga predsedniku državnega sveta, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje Interesne skupine negospodarskih dejavnosti se glasi:

Zakaj državni svet organizira posvete, ne da bi upoštevali državne svetnike, ki so bili izvoljeni kot predstavniki interesov področij, ki jih posveti obravnavajo?

Obrazložitev:

Ne ve se, kdo je v tem sklicu pripravil in izvedel vrsto posvetov, ne da bi sodelovali državni svetniki, ki so izvoljeni kot predstavniki interesov področij, na katere se posveti nanašajo. Pogosto so na posvete vabljeni celo predstavniki volilne baze za določeno področje, izvoljen predstavnik pa je le mimogrede obveščen o posvetu, ki se ga navadno niti ne more udeležiti, sodeluje pa lahko kvečjemu kot katerikoli slučajni udeleženec (strokovni posvet Izvajanje posebnega vzgojno-izobraževalnega programa za osebe z motnjo v duševnem razvoju, dne 19. junija 2006). S tem se diskreditira delo določenih državnih svetnikov, postavlja pa se tudi vprašanje strokovne podpore službe državnega sveta državnim svetnikom.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

S pošiljko 21.4.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za promet na vprašanje državnega svetnika Branka Kodriča v zvezi z drugim tirom Koper Divača.

- - -

S pošiljko 21.4.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Branka Kodriča glede zakona o morskem ribištvu.

- - -

S pošiljko 21.4.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika glede statusa kmeta.

- - -

S pošiljko 21.4.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede bakterijskega raka na vinski trti.

- - -

S pošiljko 21.4.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za notranje zadeve na vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede ukrepov za zmanjšanje tatvine motornih vozil v Republiki Sloveniji.

- - -

S pošiljko 11.5.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade RS na vprašanje državnega svetnika Darka Frasa glede razdelitve sredstev evropskih strukturnih skladov.

- - -

S pošiljko 11.5.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za pravosodje na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede programa LUKENDA.

- - -

S pošiljko 11.5.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice glede veleposlaništva Republike Slovenije v okviru UNESCA.

- - -

S pošiljko 11.5.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanje državnega svetnika Borisa Janeza Breganta v zvezi z javnim razpisom za prenovo, modernizacijo ter gradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con.

- - -

S pošiljko 25.5.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede naročil majhne vrednosti.

- - -

Za vprašanja, na katera po preteku 30 dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo posredovane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

K 3. točki dnevnega reda :
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor - druga obravnava, EPA 755-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 35/06.

Predlog zakona je obravnavala Komisija politični sistem. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 6.6.2006.
Poročilo Interesne skupine delojemalcev so prejeli na klop.

Poročilo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev podal Minister za javno upravo dr. Gregor Virant.

Stališče Komisije za politični sistem je podal njen predsednik mag. Adolf Zupan.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja Anton Peršak.

Razpravljali so Marta Turk, Ivan Bukovec, mag. Zlatko Jenko, Anton Peršak, Marjan Maučec, prof.dr. Janvit Golob, Darko Fras, Jože Ilc, prof.dr. Alojz Križman.

Repliko so podali Marta Turk, Anton Peršak in prof.dr. Janvit Golob.

Amandma je vložila Interesna skupina negospodarskih dejavnosti in sicer:

V 11. členu predloga zakona se število "1000" nadomesti s številom "400".

Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 9 jih je bilo proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s prejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-B) - druga obravnava

Državni svet, po pregledu sprememb in dopolnitev zakona o volitvah v državni zbor, ugotavlja, da niti ZVDZ niti predlog sprememb in dopolnitev ne vsebujeta določbe, ki bi republiški (predlog: državni) volilni komisiji omogočala imeti poslovnik, ki bi ga takšna institucija prav gotovo potrebovala. Poslovnik bi omogočil jasnejša pravila pri sami izvedbi volitev in delovanja komisije. Po 69. členu ZVDZ lahko volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, glasujejo pred tem dnem, vendar pa ne prej kot pet dni pred dnem glasovanja in ne kasneje kot dva dni pred dnem glasovanja. Glasovanje se opravi na posebnem volišču na sedežu okrajne volilne komisije. V tem primeru mora volivec poleg dokumentov, predpisanih z ZVDZ, podpisati tudi potrdilo, da ne more priti na volitve v nedeljo in pustiti svoje podatke in številko osebnega dokumenta. Taka procedura ni dopustna samo iz postopkovnih razlogov in ne vzbuja občutka svobode pri glasovanju. Tudi ta primer še bolj utrjuje vsaj potrebo po sprejemu poslovnika, če ne spremembe zakona.

Državni svet je ob obravnavi predloga sprejel naslednje konkretne pripombe:

I.

V 11. členu se število "1000" nadomesti s številom "400".

Obrazložitev:

Z dvigom potrebnih podpisov za neodvisno kandidaturo s 100 na 1000, kar v osmih volilnih enotah pomeni 8000 (za kandidaturo za predsednika republike je potrebno 5000 podpisov), predlagatelj pretirava. Po mnenju državnega sveta bi povsem zadoščalo 400 podpisov.

II.

V 16. členu se doda nov četrti odstavek:

"Za dan glasovanja se lahko določi tudi kombinacija delovnega dne z dela prostim dnem".

Obrazložitev:

V sedaj veljavnem ZVDZ je za splošno določen dan glasovanja določena nedelja ali drug dela prost dan (16. člen ZVDZ). Dejstvo je, da udeležba volilnih upravičencev upada na vseh volitvah po razglasitvi neodvisnosti in vzpostavitvi demokratičnega sistema odločanja. Tako je bila volilna udeležba na volitvah v državni zbor leta 1992 kar 85,6%, leta 1996 73,7%, leta 2000 70,14% in leta 2004 samo še 60,65% (podatki RVK). V okviru danih dejstev bi bilo potrebno narediti napor, da se ustavi negativni trend ali vsaj upočasni. V tem pogledu bi bilo smotrno podaljšati čas volitev z enega dneva na vsaj dva dneva, od katerih bi bil vsaj en dan delovni dan (npr. nedelja - ponedeljek, petek - sobota). Dejstvo je, da mnogi volivci dandanes izkoriščajo prosti čas izključno v družinske namene, zato bi jim na tak način laže omogočili odločitev med izkoriščanjem prostega časa in volitvami. Prav tako bi s tem omogočili lažje glasovanje na volitvah ljudem, ki opravljajo poklice ob nedeljah, saj je udeležba na tak način na volitvah lažja kot npr. glasovanje po pošti.

Državni zbor je z ustavnim zakonom (UZ80) dopolnil 80. člen Ustave Republike Slovenije in ji dodal nov, peti odstavek. S tem je bistveno zoženo polje proste presoje zakonodajalca glede urejanja volitev v državni zbor. Načelo sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor mora preiti stališče o enakopravnosti volivcev ob glasovanju in ne ob delitvi predstavniških mandatov. Peti odstavek 80. člena določa, da imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom, kar po mnenju državnega sveta ne zahteva le glasovanja o posameznih kandidatih in ne o listi kot celoti, pač pa tudi to, da imajo ti kandidati enake možnosti za izvolitev. Enake možnosti glede večjega števila glasov bi bile zagotovljene v večji meri, če bi se kandidati izvolili po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilni enoti in ne v volilnem okraju, kot to sedaj določa 2. odstavek 91. člena. Načelo enakosti volilne pravice pa v okviru tega sistema zahteva, da ima pri izračunavanju volilnih rezultatov vsak glas tudi (vsaj približno) enako težo. Svobodna volilna pravica ne more biti zagotovljena le ob glasovanju s teoretično enako vrednostjo glasu, ker se ta svoboda dejansko "zvodeni" že ob razliki glasovanja za kandidata iz manjšega ali večjega volilnega okraja.

Po petem odstavku 20. člena ZVDZ se vsaka volilna enota razdeli na enajst volilnih okrajev, tako da je v vsakem volilnem okraju približno enako število prebivalcev. Po uradnih podatkih Republiške volilne komisije so volilni okraji posameznih volilnih enot razdeljeni tako, da primerjava med največjim in najmanjšim volilnim okrajem pokaže zelo velike razlike. Izmed osmih VE je v petih VO razmerje večje kot 1 : 2; v šesti VE pa skoraj 1 : 3; v treh VE, kjer je razmerje manjše kot 1 : 2, so odstopanja od pravilnega razmerja 1 : 1 zelo velika. Število volilnih okrajev volivcev niha od osem (Hrastnik 8.582) do 27 tisoč (Celje I 27.899), torej za 325,1 %. Tako oblikovani okraji predstavljajo neenake pogoje in možnosti za kandidiranje med kandidati, ki se potegujejo za poslansko mesto v različnih okrajih navkljub približno enakemu številu volilnih upravičencev v volilnih enotah.

Volilni izid po posameznih volilnih okrajih vpliva na to, kateri izmed kandidatov na kandidatni listi, ki je v volilni enoti npr. osvojila enega izmed skupno enajstih mandatov je izvoljen, zato so člani komisije menili, da je kandidatom z iste liste kršena enakost volilne pravice iz 43. člena. Po ZVDZ ni izvoljen tisti kandidat, ki je dobil absolutno največje število glasov (ob taki ureditvi bi morali biti vsi volilni okraji enako veliki), ampak tisti, ki je v svojem okraju dobil večji delež (odstotek) glasov kot drugi kandidati z iste kandidatne liste v drugih okrajih. Do ustavnega zakona o dopolnitvi 80. člena Ustave Republike Slovenije ZVDZ z zgoraj omenjenim načinom izvolitve ni kršil volilne pravice iz 43. člena Ustave RS. Od uveljavitve odločilnega vpliva volivcev iz 80. člena URS na dodelitev mandatov pa je v neskladju z Ustavo Republike Slovenije določba drugega odstavka 91. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki določa, da so z liste kandidatov izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v volilnem okraju oziroma v skupnem številu glasov v dveh volilnih okrajih. Odločilni vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom iste liste tako ni odločilen, saj je lahko izvoljen kandidat z veliko manjšim številom glasov kot njegov kolega z večjim številom glasov.

Mandati posamezne liste se izračunajo na podlagi skupnega števila glasov, oddanih v posamezni volilni enoti (ki so vse porazdeljene tako, da imajo približno enako število volilnih upravičencev) in števila oddanih glasov posamezni listi, vendar se nato ti mandati delijo glede na delež glasov posameznega kandidata v skupnem številu glasov v VO, ki pa so si po številu zelo različni. Stranka v vsakem primeru ob zadostnem številu glasov dobi mandate, ki pa nato znotraj iste liste niso porazdeljeni skladno z voljo volivcev. Iz rezultatov volitev poslancev v državni zbor leta 2004 je razvidno, da je pred vrati parlamenta ostalo veliko število kandidatov, katerim so volivci namenili veliko več glasov, kot jih je dobil izvoljeni kandidat z najmanjšim številom glasov:

Lista	Najmanjše št. glasov izvoljenega kandidata	Največje št. glasov neizvoljenega kandidata	Odstotek, ki ga je dosegel izvoljeni kandidat v svoji VO	Odstotek, ki ga je dosegel neizvoljeni kandidat v svoji VO	Število neizvoljenih kandidatov, ki so dobili več glasov
SDS	2064	4409	30,13	31,16	46
LDS	1736	7357	23,46	24,77	41
ZLSD	1130	4584	12,91	15,82	26
NSi	1397	2463	15,69	9,21	12
SLS	863	2794	6,10	22,52	21
SNS	558	1889	6,88	8,81	37
Desus	688	1180	6,75	9,22	8

Največja razlika v glasovih med izvoljenim in neizvoljenim poslancem znotraj iste liste je 5621 glasov, kar pomeni 423,79 %.

Prva rešitev bi bila zaradi velikih odstopanj števila volilnih upravičencev na ravni VO z novo določitvijo območja volilnih okrajev, kar bi izboljšalo predvsem enake možnosti kandidiranja. Ustavno sodišče je v 11. točki odločbe 354/96 navedlo, da "bi bila podana kršitev enakosti volilne pravice npr. tedaj, ko bi bilo zaradi bistvene neenake velikosti volilnih enot (merjeno s številom volilnih upravičencev) že pred glasovanjem oziroma ob glasovanju jasno, da glas enega volivca (volivca iz ene volilne enote) pomeni manj kot glas drugega volivca (volivca iz druge volilne enote)". To se dejansko dogaja na ravni volilnih okrajev. Določevanje enakega območja volilnih okrajev je zaradi geografskih značilnosti zelo težko in vedno prihaja do odstopanj, kar je razvidno navkljub spremembam tudi iz sedanjega števila volilnih upravičencev v VO.

III.

Drugi odstavek 91. člena ZVDZ se spremeni tako, da se glasi:

"Z liste kandidatov so izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenega deleža v skupnem številu glasov za listo, ki se ji podeljuje mandat v volilni enoti."

Gre za liste, ki so presegle 4%:

< glasov kandidat / ∑ glasov liste v VE (> 4%).

Obrazložitev:

Ureditev, ki bi predstavljala delitev mandatov glede na število glasov kandidata v volilni enoti, bi predstavljala vezni člen med odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-354/96 z dne 9.3.2000, ki govori o enakopravnosti volivcev ob glasovanju in ne ob delitvi predstavniških mandatov ter odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-44/96 z dne 13. 6. 1996, ki govori o enaki teži vsakega glasu. Idealna ureditev volitev ni možna že iz samih matematičnih operacij, vendar se je potrebno težnji po enaki vrednosti glasu kar najbolj približati tudi v praksi. Odločilen vpliv volivcev tako predstavlja cilj, ki ga zasleduje sredstvo enake volilne pravice tako ob glasovanju kot tudi ob delitvi. Če pristanemo samo na to, da imajo glasovi enako vrednost ob glasovanju ni potrebno, da bi imeli glasovi vseh volivcev tudi enak dejanski učinek na volilni izid, s tem pa se izkrivlja vpliv volivcev na kandidate z iste liste, kjer lahko manjšina volivcev (glede na skupno število) preglasuje večino v večji VO. Droopov količnik je odvisen tudi od števila glasov v VE, na podlagi česar se izračuna število mandatov glede na posamezno listo. Mandati so nato odvisni od deleža glasov v VO. Izračun pokaže, da so preferirani kandidati v manjših VO, medtem ko težavnost narašča s številom volilnih upravičencev v posameznem VO. Mandati se znotraj liste delijo glede na delež glasov posameznega kandidata v skupnem številu glasov v VO, kar je z vidika večjih in manjših VO, diskriminatorno.

Kandidati že v začetku zaradi vsaj približno enakega območja VO, nimajo enakih možnosti kandidiranja, kar se pozna kasneje pri porazdelitvi mandatov. Za kandidata je najprimerneje, da kandidira v najmanjšem VO - ker se v VO lahko praviloma glasuje samo o enem kandidatu, je le ta v prednosti pred ostalimi kandidati z iste liste, ki imajo praviloma ob enakem času in finančnih sredstvih manjše možnosti za izvolitev. Tako vsi kandidati z iste liste nimajo enake vnaprejšnje možnosti za pridobitev mandata oziroma mandatov. Kanaliziranje mnenj za dosego dovolj jasne in koherentne politične volje postane tako stvar preračunljivosti, ne pa enake volilne pravice.

Kandidati z velikih volilnih okrajev nimajo zagotovljenih enakih možnosti kandidiranja kot kandidati iz manjših, saj morajo za svojo kandidaturo porabiti veliko večji delež vseh sredstev, vložiti morajo veliko več napora za svojo neposredno predstavitev vsem volivcem iz volilnega okraja ob enakem času, ki je na voljo za volilno propagando, zaradi česar drugi odstavek 91. člena ZVDZ predstavlja med samimi kandidati tudi kršitev pravice do enakosti pred zakonom, ki je zagotovljena s 14. členom Ustave Republike Slovenije.

Državni svet ob predlaganih pripombah podpira predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

K 4. točki dnevnega reda :
- Pobuda za zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega odstavka 4. in 4a. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih;

Pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 1.6.2006.

Pobudo je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije so prejeli s sklicem 1.6.2006.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Obrazložitev je podal predlagatelj pobude, ki je hkrati tudi poročevalec Komisije za politični istem, Marjan Maučec.

Stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je podal vodja, Jože Ilc.
Razpravljali so Peter Vrisk, Gregor Vovk Petrovski, Ivan Bukovec, Cvetko Zupančič, Darko Fras.

Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena zakona o Ustavnem sodišču Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94) sprejel

Z A H T E V O

za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega odstavka 4. člena in prvega odstavka 4a. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur.l. RS, št. 44/96, 39/97 Odl.US: U-I-330/96, 1/98, 84/98, 44/00 Odl.US: U-I-3/99, 102/00, 92/02, 120/03, 110/05 in 45/06)

in

P R E D L A G A

1. da Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) ugotovi, da je tretji odstavek 4. člena in 4a. člen Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur.l. RS, št. 44/96, 39/97 Odl.US: U-I-330/96, 1/98, 84/98, 44/00 Odl.US: U-I-3/99, 102/00, 92/02, 120/03, 110/05 in 45/06), v neskladju s 14. 87. 120. in 153. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) in 33. členom Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05 (v nadaljevanju: ZVrt)

   in

2. da odpravi protiustaven in nezakonit tretji odstavek 4. člena in 4a. člen Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih.

OBRAZLOŽITEV:

Sistem določitve plačil staršev za programe vrtcev določa ZVrt. Na njegovi podlagi je bil tudi sprejet Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (v nadaljevanju: Pravilnik). Navedena predpisa določata način in pogoje za subvencioniranje programov predšolske vzgoje iz javnih sredstev. Predšolska vzgoja v vrtcih je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja in poteka med drugim tudi po načelu enakih možnosti za otroke in starše (3. člen ZVrt). Plačilo staršev določi lokalna skupnost na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine (1. odstavek 32. člena ZVrt). To določilo ponavlja pravilnik v svojem 3. členu.

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 46/05 z dne 28. 4. 2006 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (pravilnik v nadaljevanju). Uveljavitev sprememb in dopolnitev pravilnika je nekoliko omilila prizadetost kmetov, ki imajo v vrtce vpisane otroke, zaradi spremembe 4a. člena, vendar Državni svet Republike Slovenije kljub temu meni, da še vedno krši predvsem načelo enakosti pred zakonom in usklajenosti pravnih aktov, ki ju zagotavlja 14. in 153. člen Ustave Republike Slovenije.

Pravilnik v prvem odstavku 4.a člena neenakopravno z ostalimi zaposlenimi razvršča starše, ki se jim ugotavlja dohodek na osnovi višine katastrskega dohodka, v višje plačilne razrede ne glede na višino mesečnega dohodka na družinskega člana. Takšno ugotavljanje dohodka je povsem neutemeljeno in krši načelo enakosti pred zakonom. Pravica do enakega obravnavanja kmetov bi se lahko omejila samo zaradi pravic drugih staršev, ki v tem primeru niso prizadete. Ureditev, ki viša plačilne razrede samo na podlagi katastrskega dohodka je nedopustna, ker gre le za namen omejevanja pravice, ne pa za hkratno varstvo pravic drugih.

V mesečni dohodek na družinskega člana, ki se izračuna na podlagi letnega dohodka družine, se šteje tudi dohodek od kmetijstva oziroma katastrski dohodek, pomnožen s faktorjem za preračun katastrskega dohodka. Če dohodek od kmetijstva ustvarja več oseb, solastnikov, uporabnikov ali uživalcev zemljišča, ki sestavljajo eno samo gospodinjstvo, kot je to določeno v 24. členu zakona o dohodnini, se v dohodek vlagateljeve družine všteva sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov družine (peti odstavek 4. člena pravilnika).

Znižanje cene vrtca ima naravo socialnovarstvene dajatve, zato 4a. člen neutemeljeno predpisuje drugačno upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, kot je določeno za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV) (Ur.l. RS, št. 54/92, zadnja 21/06). Le ta v 30a. členu določa, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti v lastni dohodek šteje v skladu z metodologijo, ki jo podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrom, pristojnim za finance. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in denarne pomoči (Ur.l. RS, št. 31/01 in 135/03), pa določa metodologijo za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči po zakonu o socialnem varstvu in pravice do denarne pomoči po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Kot katastrski dohodek se po tem pravilniku šteje zadnji znani katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč posameznika, ki uveljavlja eno od pravic iz prejšnjega člena, in njegovih družinskih članov, zmanjšan za oprostitve in olajšave ter pomnožen s količnikom za preračun katastrskega dohodka (2. in 3. člen).

Prvi odstavek 4a. člena pravilnika za kmete prinaša dodatno obremenitev in jih povsem neutemeljeno razlikuje od ostalih staršev, ki niso kmetje. Pravilnik v tem delu namreč neutemeljeno določa višje plačilne razrede na podlagi višine katastrskega dohodka, čeprav se katastrski dohodek upošteva že pri ugotavljanju mesečnega dohodka na družinskega člana, kot to izhaja iz 4. člena pravilnika. Kmetu se določi višji plačilni razred, če katastrski dohodek (ki se ga všteva tudi že pri dohodku družine) presega že 200.000,00 tolarjev, pri tem pa pravilnik v tem delu ne upošteva ostale dohodke drugih staršev, ki presegajo omenjeno vsoto in se jo všteva samo v dohodek družine. Kmetje so v tem delu tudi neenakopravno obravnavani z ostalimi starši, saj se za njih poveča en plačilni razred pri drugem premoženju družine šele pri 10 milijonih SIT (peti odstavek 3. člena pravilnika)! Kmetje generalno kot vsi starši sodijo tudi v ta del drugega premoženja družine, vendar plačujejo že 80% cene programa pri preseganju katastrskega dohodka od 1,5 mio SIT, medtem ko za druge starše (sem zopet sodijo tudi kmetje) to velja pri preseganju 50 mio SIT.

Dohodkovni razredi so glede na povprečno bruto plačo v letu 2004 (267.571 SIT) uporabljeni za določitev plačil staršev s 1. januarjem 2006:

 

Plačilni razred		Dohodkovni razred (delež bruto mesečnega dohodka na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo v RS v preteklem koledarskem letu)	Mesečni bruto dohodek na družinskega člana v letu 2004	Plačilo (% cene programa)
1.		do 25 %	do 66.893 SIT	10 %
2.		nad 25 % do 35 %	nad 66.893  do  93.650 SIT	20 %
3.		nad 35 % do 45 %	nad 93.650  do  120.407 SIT	30 %
4.		nad 45 % do 55 %	nad 120.407 do 147.164 SIT	40 %
5.		nad 55 % do 70%	nad 147.164 do 187.300 SIT	50 %
6.		nad 70% do 90 %	nad 187.300 do 240.814 SIT	60 %
7.		nad 90 % do 110 %	nad 240.814 do 294.328 SIT	70 %
8.		nad 110 %	nad 294.328 SIT	80 %

Iz tabele je tako razvidno, da bodo kmetje poleg upoštevanega mesečnega dohodka z upoštevanjem 4a. člena pravilnika namesto v 6. plačilni razred sodili v 7. razred oziroma namesto v 7. v 8 plačilni razred. Kmet bo v 8. plačilnem razredu že, če mu katastrski dohodek presega 240.814 SIT in nima drugega premoženja, medtem ko bodo drugi starši še v sedmem razredu, če bodo imeli dohodek do 294.328 SIT in premoženje 10 mio SIT.

Katastrski dohodek iz 4a. člena se pri povečevanju plačilnih razredov ne razdeli na število družinskih članov tako kot pri letnem dohodku družine, kjer se všteva sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov družine (4. člen pravilnika). Tudi 6. člen pravilnika določa, da se pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana upoštevajo točno navedeni člani družinskega gospodinjstva; v zvezi z uveljavljanjem znižanega plačila mora vlagatelj poleg svojega premoženja priložiti tudi premoženje družinskih članov (8. člen pravilnika).

Državni svet Republike Slovenije meni, da je v tem delu 4a. člen pravilnika neutemeljeno odstopil od splošne ureditve pravilnika, zakona o vrtcih in drugih predpisov, ki urejajo socialnovarstvene pravice, pri čemer ne nudi nobene osnove in utemeljitve njegove upravičenosti kot določilo lex specialis, ki se pri določanju dohodkov iz kmetijstva ne ozira v celoti na število družinskih članov.

Po Ustavi (120. člen) so upravni organi pri svojem delu, torej tudi pri izdajanju predpisov, vezani na okvir, ki ga določata Ustava in zakon, in nimajo pravice izdajati predpisov brez vsebinske podlage v zakonu. Načelo delitve oblasti izključuje možnost, da bi upravni organi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo oziroma da bi podzakonski splošni akti vsebovali določbe, za katere v zakonu ni podlage, zlasti pa ne smejo samostojno odrejati pravic in obveznosti (87. in 153. člen Ustave). Pristojnost ministra za določitev meril in postopka za določitev deleža staršev v ceni programa je določil ZVrt. Načelo legalitete, ki v demokratičnem pravnem redu določa razmerje med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti, z določitvijo takega pooblastila ni bilo kršeno. V skladu z načelom legalitete mora biti zakonsko pooblastilo izvršilni veji oblasti za izdajo upravnih aktov po vsebini, namenu in obsegu dovolj določno in omejeno, da je ravnanje uprave za državljana predvidljivo. To načelo pa zakonodajalcu ne prepoveduje uporabe generalnih klavzul in nedoločenih pravnih pojmov. Podzakonski predpis mora v takem primeru vsebino nedoločenega pravnega pojma določiti tako, da je s tem dosežen cilj zakonske norme (Odl. US U-I-330/96 tč. 21. in 22 z dne 11.6.1997).

Pravilnik je s prvim odstavkom 4a. člena, povečal že ugotovljene plačilne razrede za kmete poleg že upoštevanega katastrskega dohodka med mesečne dohodke na družinskega člana, zato v tem delu odstopa od 32. člena zakona o vrtcih, ki določa, da se starše razvršča v razrede, upoštevaje (le) dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine.

Kmetom, ki razpolagajo s katastrskim dohodkom, večjim od 200.000,00 SIT se avtomatsko poveča plačilni razred ne glede na siceršnjo višino ostalega dohodka družine in ne glede na število družinskih članov. V tem delu je ureditev v nasprotju z zakonom in tudi z njegovim namenom, ki je določitev plačila na podlagi dohodkov in prejemkov ter premoženja družine oziroma na podlagi dejstev in okoliščin, ki odražajo dejanski materialni in socialni položaj družine. Ustava zagotavlja pravico do socialne varnosti pod pogoji, ki jih določa zakon (prvi odstavek 50. člena Ustave) ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave).

Zakonski kriterij za uveljavljanje ugodnosti programa predšolske vzgoje ima naravo socialnovarstvene pomoči in se določa glede na plačilo staršev na podlagi dohodkov in prejemkov ter premoženja družine oziroma na podlagi dejstev in okoliščin, ki odražajo dejanski materialni in socialni položaj družine. Lestvica, ki starše razvršča v plačilne razrede, mora to sorazmerje upoštevati. Po določbi 33. člena zakona lahko pristojni minister le v tem okviru določi prejemke in premoženje, ki se upoštevajo za določitev plačila. Pravilnik sicer utemeljeno predpisuje med dohodki družine tudi upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, vendar se dohodek iz kmetijske dejavnosti nato v 4a. členu neutemeljeno povečuje, kar odstopa tudi od osnove za pridobitev drugih socialnovarstvenih pravic.

V zvezi z drugimi socialnovarstvenimi pravicami je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-116/03 z dne 9. 2. 2006 razveljavilo 27. člen Zakona o socialnem varstvu, kolikor se na njegovi podlagi v lastni dohodek družine všteva tudi preživnina otrok. Zakonodajalec v tem primeru ni izkazal, da je imel za tako uzakonjen poseg ustavno dopusten razlog in je bila izpodbijana ureditev v neskladju s posebnim varstvom otroka iz tretjega odstavka 53. člena in 56. člena Ustave.

Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih v tretjem odstavku 4. člena določa, da se v dohodek družine po tem pravilniku upoštevajo tudi preživnine, do katere so upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega naslova in prejete pokojnine. Iz takšne ureditve izhaja, da minister šteje, da se del preživnine uporabi za preživljanje tudi drugih družinskih članov. V navedenem obsegu opisana ureditev posega v pravico otroka do preživnine, ki mu pripada na podlagi prvega odstavka 54. člena Ustave in neposredno krši 15. člen Ustave Republike Slovenije, ker je minister s podzakonskim aktom (!) omejil pravico otroka do preživnine, niti ni izkazal ustavno dopusten razlog.

53. člen Ustave določa, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere, ter iz prvega stavka prvega odstavka 56. člena Ustave, ki določa, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb. To ustavno določbo je treba razlagati v povezavi z "načelom največje koristi otroka", po katerem je temelj varstva otroka njegova korist, in ki zahteva, da so pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi, da jih vodijo državne ali zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, otrokove koristi glavno vodilo (prvi odstavek 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah). Določba se nanaša na vse državne in zasebne ustanove ali organe, zato gre za neutemeljeno razločevanje socialnovarstvenih pravic otroka pri "ustvarjanju pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti" (1. in 2. člen ZVrt) z "uspešnim telesnim in duševnim razvojem (konkretnega) otroka (129a. člen ZZZDR) in drugimi socialnovarstvenimi pravicami.

Državni svet Republike Slovenije meni, da pristojnemu ministru ZVrt ni dal pooblastila za drugačno obravnavo kmetov pri ugotavljanju (oz. višanju) plačilnih razredov mimo upoštevanega dohodka na družinskega člana ter upoštevanja preživnine otroka v lasten dohodek družine vseh staršev.

Potreba po odpravi protiustavnega in nezakonitega tretjega odstavka 4. in 4a. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih je potrebna zaradi škodljivih posledic, ki so nastale zaradi njune protiustavnosti in nezakonitosti in se kažejo v povišanem plačilu staršev za programe v vrtcih. Pravilnik bo šele brez omenjenih členov ustrezal pooblastilni normi 33. člena ZVrt.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 5. točki dnevnega reda :
- Predlog zakona o prevzemih - druga obravnava, EPA 846-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 49.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 6.6.2006.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev podal Dušan Pšeničnik, predstavnik Ministrstva za gospodarstvo.

Stališče Komisije za gospodarstvo je podal mag. Zlatko Jenko.

Razpravljal je prof.dr. Alojz Križman.

Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o prevzemih (ZPre-1)- druga obravnava

Državni svet predlog zakona o prevzemih, ki ga je državnemu zboru predložila v obravnavo in sprejem Vlada Republike Slovenije, podpira.

Državni svet ugotavlja, da je predlagatelj zakona pripravil zakonske rešitve, ki v veliki meri sledijo zahtevi, da se Slovenija pridruži skupini držav z moderno in učinkovito prevzemno zakonodajo. Predlog zakona z uvedbo nekaterih novih institutov odpravlja tranzicijske posebnosti veljavnega zakona, zaradi katerih je doslej prihajalo do ne povsem enakopravne obravnave vseh delničarjev. Prav tako se s predlogom zakona v slovenski pravni red popolnoma implementira direktiva EU o prevzemnih ponudbah.

Državni svet predlaga, da se v zakonodajnem postopku dodatno preučijo naslednja vprašanja in predlogi:

1. primernost predlaganega prevzemnega praga in dodatnega prevzemnega praga, zlasti v razponu med 25 in 50 % glasovalnih pravic v ciljni družbi;
2. roke za obveščanje o kvalificiranem deležu bi veljalo skrajšati, saj so v predlogu zakona določeni preširoko;
3. posamezni popravki bi bili dobrodošli oziroma celo nujni pri predlagani ureditvi konkurenčne ponudbe;
4. v predlog bi bilo smiselno vključiti pravila o delni ponudbi pod prevzemnim pragom. Uvedba delne ponudbe pod prevzemnim pragom ustvarja dodatno možnost, ki bi jo praksi ponudila zakonodaja in bi prispevala k razvoju kapitalskega trga. Pregledno pridobivanje večje količine vrednostnih papirjev ciljne družbe pod prevzemnim pragom zagotavlja večjo varnost malih delničarjev ter onemogoča manipulacije na trgu. Uvedba instituta delne ponudbe bi predstavljala močno orožje proti usklajenemu nastopanju velikih delničarjev s kontrolnimi deleži, ki se izogibajo objavi prevzemne ponudbe;
5. za primere prevzemov nadzorovanih finančnih institucij bi veljalo omejeno dopustiti delno prevzemno ponudbo oz. delno uspešnost prevzemne ponudbe, s čimer bi dosegli sistemsko usklajenost prevzemne zakonodaje s področnimi zakonodajami teh finančnih institucij;
6. v predlogu zakona je prestrogo določena prepoved pridobivanja vrednostnih papirjev ciljne družbe s strani prevzemnika ves čas trajanja prevzemnega postopka;
7. rok, v katerem je mogoče uporabiti posebna pravila za izključitev oz. izstop manjšinskih delničarjev, bi morebiti veljalo podaljšati. Ker gre za poenostavitev določanja primernega denarnega nadomestila, bi primerno obdobje po objavi izida prevzemne ponudbe bilo lahko podaljšano na šest mesecev.

Državni svet opozarja, da nova zakonodaja sama po sebi ni zagotovilo za njeno učinkovitost v praksi. Težka naloga čaka predvsem Agencijo za trg vrednostnih papirjev kot pristojni nadzorni organ, na drugi stopnji pa tudi pristojna sodišča. Praktično izvajanje novih pooblastil agencije, ki so precej široko določene, bo verjetno zahtevalo dodatna sredstva za reševanje kadrovskega in strokovnega problema agencije.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Zlatko Jenko.

Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 6. točki dnevnega reda:
- Predlog zakona o dopolnitvi zakona o gozdovih - skrajšani postopek, EPA 841-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 48.

Predlog zakona sta obravnavali Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Skupno mnenje komisij so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 6.6.2006.

Po elektronski pošti 6.6.2006 so prejeli amandma državnega svetnika Ivana Bukovca k predlogu zakona.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev podal Janko Veber, poslanec v Državnem zboru.

Stališče Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal Andrej Drašler, Generalni direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

Stališče Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal njen predsednik, Cvetko Zupančič.

Razpravljali so Cvetko Zupančič, Ivan Bukovec, Rado Krpač.

Repliko je podal Ivan Bukovec.

Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o dopolnitvi zakona o gozdovih (ZG-B) - skrajšani postopek

Državni svet podpira predlog zakona, ki določa, da se pristojbina, ki je prihodek proračuna lokalnih skupnosti, ne upošteva pri izračunu lastnih prihodkov občin po predpisih o financiranju občin in da se le-ta izkaže kot namenski prejemek. Hkrati se zavzema za sistemsko rešitev problematike statusa gozdnih cest in za zagotovitev sistemskega vira financiranja v okviru primerne porabe občin.

Državni svet poudarja, da mora zakon določiti, da je pristojbina namenski prihodek občin, saj veljavna Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest, ki določa namenskost teh sredstev, ni zadostna podlaga oziroma sedanja ureditev ni v skladu z zakonom o javnih financah.

Državni svet ugotavlja, da predlog zakona ne rešuje vprašanja statusa gozdnih cest, ki niso odmerjene in vpisane v zemljiško knjigo ter ne izpolnjujejo meril za javno cesto, čeprav se po njih odvija javni promet, ter ne zagotavlja zadostnega obsega finančnih virov za njihovo vzdrževanje. Zato pričakuje čimprejšnje sistemske rešitve na tem področju.

Obrazložitev:

Državni svet poudarja, da je treba z zakonodajno-tehničnega vidika v predmetnem zakonu določiti, da so pristojbine namenski prejemek občin. Čeprav ni zakonske podlage za namensko porabo pristojbin, pa občine le-te namenjajo za vzdrževanje gozdnih cest, kar je bolj posledica vsakoletnega sklepanja tripartitnih pogodb med občino, pristojnim ministrstvom in zavodom za gozdove, na podlagi katerih občine prejmejo sredstva državnega proračuna za vzdrževanje gozdnih cest le ob pogoju, da namenijo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.

Ker praksa kaže, da obseg pristojbin in lastnih sredstev lokalnih skupnosti ne zadošča za vzdrževanje gozdnih cest, bi bilo nujno razjasniti vprašanje, ali so gozdne ceste izključno v interesu lastnikov gozdov, ali imajo tudi drugo funkcijo oziroma so v interesu lokalnih skupnosti. V kolikor so gozdne ceste samo v interesu lastnikov gozdov, ki v skladu z zakonom o gozdovih plačujejo pristojbino za njihovo vzdrževanje, bi se morala sredstva za te namene zagotavljati le iz pristojbin, če pa imajo gozdne poti javni interes, to niso več gozdne ceste po zakonu o gozdovih, ampak občinske ceste po zakonu o javnih cestah, za katere je treba zagotoviti zadosten obseg sredstev preko sistemskega zakona o financiranju občin v okviru sistema primerne porabe. V primerjavi s preteklimi leti, ko je gozdna pot dejansko služila le lastnikom gozdov, danes služijo prometu vseh prebivalcev iz odmaknjenih krajev, ne samo uporabnikom in lastnikom gozdov, zato imajo javni značaj in bi morale spadati pod javne ceste.

V povezavi z 38. členom zakona o gozdovih, ki določa, da sredstva za vzdrževanje gozdnih cest zagotavljajo lokalne skupnosti iz lastnih prihodkov in iz pristojbine ter Republika Slovenija, se postavlja vprašanje, kako se lahko pristojbina za vzdrževanje gozdnih poti šteje med prihodke občine za financiranje porabe.

Predlagana sprememba zakona pomeni nekakšen minimalni napredek, ni pa to celovita rešitev, saj se finančna avtonomija lokalnih skupnosti bistveno ne bo spremenila, prav tako se ne bodo zagotovila zadostna sredstva za vzdrževanje gozdnih cest, bo pa njegova uveljavitev občinam zagotovila nekaj dodatnih sredstev za izvajanje zakonskih nalog.

Državni svet tudi opozarja, da je državni zbor v preteklosti že večkrat sprejel parcialne rešitve, saj je za nekatere prihodke (turistična taksa, koncesija za naravne dobrine in koncesija od iger na srečo), ki se sicer štejejo za prihodke občine za financiranje porabe, določil, da se ne upoštevajo pri izračunu lastnih prihodkov po predpisih o financiranju občin. Če bi bila iz virov primerne porabe izločena tudi pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ne bi bila nobena izjema.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič.

Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 7. točki dnevnega reda:
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu - druga obravnava, EPA 767-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 33/06.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo komisije, z dne 5.4.2006, so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 10.4.2006.

Predlog zakona je ponovno obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo komisije so prejeli z elektronsko pošto 12.6.2006

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podala poročevalka komisije, Marija Perkovič.

Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6 2006, na osnovi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) ter na podlagi razprave z mednarodnega posveta na temo neposrednega in individualiziranega financiranja storitev sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet Republike Slovenije in Fakulteta za socialno delo sta dne 23. februarja 2006 organizirala mednarodni posvet na temo neposrednega in individualiziranega financiranja storitev. Vodila sta ga državna svetnica, ki v Državnem svetu Republike Slovenije zastopa interese socialnega varstva, gospa Marija Perkovič in prof. dr. Vito Flaker s Fakultete za socialno delo. Ta posvet pomeni nadaljevanje prizadevanj Državnega sveta Republike Slovenije za pripravo zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki naj bi določil tudi zakonske osnove za individualizirano financiranje storitev.

Na posvetu so tuji predavatelji iz Avstrije in Anglije predstavili svoje izkušnje ter nekatere modele, ki se razlikujejo od slovenskih in zato predstavljajo dobro izhodišče za razmišljanje o različnih pristopih ureditve področja dolgotrajne oskrbe in neposrednega financiranja storitev. Tuji strokovnjaki so predstavili prednosti sistemov in določene težave, s katerimi se v tujini soočajo po letih praktičnega izvajanja sistema neposrednega financiranja in dolgotrajne oskrbe. Snovalce novega zakona so tako skušali že v fazi oblikovanja sistema opozoriti na vključevanje morebitnih manj primernih oblik izvajanja politike dolgotrajne oskrbe in jih spodbuditi k iskanju izboljšanih rešitev.

S strani slovenskih predavateljev so bila predstavljena teoretična in praktična izhodišča za oblikovanje sistema dolgotrajne oskrbe. V svojih predstavitvah so tako zajeli vpetost reformnih ukrepov s področja dolgotrajne oskrbe v Strategijo razvoja Slovenije (gospa Lidija Apohal Vučkovič) in predstavili zaključke delovne skupine, imenovane za pripravo osnutka zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo (gospod Toth). Prof. dr. Vito Flaker in mag. Jelka Škerjanc pa sta predstavila tudi pilotni projekt v zvezi z individualiziranim financiranjem storitev, ki se v Sloveniji že izvaja.

Na osnovi predstavitev in razprav so bili podani naslednji elementi, kot vodilo pri pripravi predloga zakona o izenačevanju možnosti invalidov in pri pripravi predloga zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo:

• osnovno načelo dolgotrajne oskrbe mora biti načelo samo-odločanja o svojem življenju;
• pravočasno vključevanje civilne družbe in strokovne javnosti ter upoštevanje konkretnih mnenj in težav, s katerimi se ljudje srečujejo v praksi, lahko bistveno pripomore k oblikovanju ustrezne zakonske podlage za uvedbo dolgotrajne oskrbe v Sloveniji;
• sistem dolgotrajne oskrbe naj bo univerzalen, transparenten, zagotavlja naj kontinuiteto izvajanja, predvsem pa mora vsebovati dober sistem kontrole in ocenjevanja;
• nujno bi bilo povečati vlogo in vključenost lokalnih skupnosti v uveljavljanje določb novega zakona o dolgotrajni oskrbi in informiranje prebivalcev;
• ključ do uspeha uveljavljanja novega sistema bo pravočasno in poglobljeno obveščanje potencialnih uporabnikov sistema dolgotrajne oskrbe;
• zaradi boljšega razumevanja sistema mora biti ta čimbolj enostaven in pregleden;
• sistem neposrednega financiranja storitev predstavlja cenejšo ter posameznikom in njihovim potrebam bolje prilagojeno izvajanje storitev in bi moral predstavljati vodilo pri oblikovanju prihodnjih rešitev;
• pri oblikovanju rešitev v okviru sistema neposrednega financiranja je potrebno upoštevati družbeno-ekonomske in geografske kriterije, zgodovinski razvoj izvajanja storitev s področja socialnega varstva v Sloveniji in predhodne zakonske podlage;
• ustrezno povezati sistem zdravstvenega in socialnega varstva, ker morata v sistemu neposrednega financiranja za doseganje največje kvalitete in pravočasnosti izvajanja storitev delovati usklajeno - sodelovanje med zdravstveno in socialno službo bo pomembno tudi pri ocenjevanju in določanju pravice do dodatka za oskrbo;
• v sistem je potrebno vgraditi ustrezne vzpodbude strokovnim delavcem za večjo angažiranost pri uveljavljanju določil novega zakona in pri informiranju oseb o spremembah;
• preprečiti je potrebno strah strokovnih delavcev na področju socialnega varstva pred izgubo zaposlitev v primeru uveljavitve novega sistema;
• zagotoviti je potrebno osnovo za razvoj mešane ponudbe storitev s strani javnih in privatnih ponudnikov na področju nege in oskrbe;
• v sistem je potrebno vključiti varovala, ki bodo preprečevala zlorabo pravice do dodatka za oskrbo;
• potrebno je zagotoviti uspešen sistem sprotnega prepoznavanja potreb in iskanja novih rešitev;
• potrebno je zagotoviti geografsko celostno pokrivanje potreb po oskrbi (upoštevati tudi odročnejše kraje) in
• zagotoviti učinkovite postopke ugotavljanja specifičnih potreb po oskrbi na osnovi natančno definiranih kriterijev za oceno potrebnega časa in obsega potrebnih storitev.

Državni svet predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvu za zdravje, da sklepe uporabita pri pripravi predloga zakona o izenačevanju možnosti invalidov in pri pripravi predloga zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

* * *

Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marija Perkovič.

Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 9. točki dnevnega reda:
- Zahteva okrožnega državnega tožilstva v zvezi z imuniteto državnega svetnika

Zahtevo okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Zahtevo je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Poročilo komisije so prejeli na klop.
Predlog sklepa so prejeli na klop.

Stališče Mandatno - imunitetne komisije je podala njena predsednica, Petra Kersnič.

Proceduralno pripombo sta podala mag. Zlatko Jenko in Marjan Maučec.

Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podala poročevalka komisije, Marija Perkovič.

Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije se je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, seznanil z zahtevo Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti v kazenski zadevi zoper državnega svetnika Antona Kampuša in na podlagi 60. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 n 76/05) in 31. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) sprejel

s k l e p ,

da državnemu svetniku Antonu Kampušu v zvezi z zahtevo Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti (št. KT 6/06-4) ne prizna imunitete in se postopek lahko nadaljuje.

* * *

Predlog sklepa je pripravljen na podlagi poročila Mandatno-imunitetne komisije.

Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

Podpredsednik je zaključil 44. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.