Mnenje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI-D) - prva obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 57. seji, dne 19. 9. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI-D) - prva obravnava

 

Državni svet je obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravniškem državnem izpitu, ki ga je v obravnavo državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije.

Državni svet podpira prizadevanja predlagatelja po skrajševanju čakalnih dob za vstop v sodniško pripravništvo, kar je po mnenju državnega sveta poglavitni razlog za pripravo obravnavanega predloga.

Državni svet predlog zakona podpira, meni pa, da bi se moral predlagatelj konkretneje opredeliti do:

- priznavanja vsebin iz strokovnega izpita iz upravnega postopka in strokovnega izpita za imenovanje v naziv oziroma vsebin, ki jih bodo opravili državljani držav članic EU oz. državljani iz drugih držav, kjer obstaja pravna in dejanska vzajemnost z državo,
- naslova, na podlagi katerega lahko kandidat pristopi k opravljanju sodniškega pripravništva,
- določitve obsega temeljnih pravnih znanj s strani ministra za pravosodje glede na avtonomijo univerz,
- tajnosti kandidatove identitete,
- materialnih in osebnih kapacitet, ki jih imajo določene institucije tako zaradi obveznih kot izbirnih oblik izobraževanja,
- skrajšanja celotnega pripravništva za opravljanje pravniškega državnega izpita,
- razloga za opustitev "drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit" izven 32 mesečne dobe,
- pojma "pravnih del",
- urediti dostop do sodnih pisanj in spisov za kandidate, ki bodo opravljali izpit izven pripravništva po ZPDI,
- neutemeljenega razlikovanja za neposredni pristop k izpitu med kandidati na pravnih delih v pravni osebi (kamor sodijo tudi pravne osebe javnega prava - npr. občine) in izločenimi kandidati na pravnih delih iz zakonodajnega organa ali državne uprave (kršitev načela enakosti),
- neupoštevanja dolgoletne študentske prakse ali začasnega dela pri organih oz. osebah, ki omogočajo neposreden pristop k izpitu,
- ponovnega uvajanja termina >uradna tajnost<, ki se je uporabljal v prejšnjih predpisih o tajnih podatkih,
- stopnje tajnosti z oznako "tajno" glede na njene varnostne zahteve in varnost države, njenih političnih ali gospodarskih koristi, ki naj bi jo "imelo" izpitno gradivo in
- (ne)potrebnosti ločevanja med veljavnostjo pravnega predpisa in začetkom njegove uporabe,

kar utemeljuje z ugotovitvami in pripombami k posameznim členom:

K 4. členu
Predlog spremenjenega drugega odstavka 4. člena omogoča kandidatu priznanje določenega dela pravniškega državnega izpita. Kandidatu, ki bo opravil strokovni izpit iz upravnega postopka, določen najmanj za visokošolsko izobrazbo, po predpisih, ki urejajo upravni postopek in položaj javnih uslužbencev, se bo priznal ustni del pravniškega državnega izpita iz področja določenega v tretji alineji prvega odstavka 27. člena tega zakona. Če je opravil strokovni izpit za imenovanje v naziv, določen najmanj za visokošolsko izobrazbo, po predpisih, ki urejajo položaj javnih uslužbencev, se mu prizna ustni del pravniškega državnega izpita iz področja določenega v šesti alineji prvega odstavka 27. člena tega zakona.<.
Tretja alinea 27. člena ZDPI navaja pravno področje upravnega prava, upravnega postopka in upravnega spora, medtem ko strokovni izpit iz upravnega postopka, določen najmanj za visokošolsko izobrazbo, po predpisih, ki urejajo upravni postopek in položaj javnih uslužbencev obsega le določbe splošnega upravnega postopka ali splošnega in posebnih upravnih postopkov  (glej 2. in 3. člen Pravilnika o opravljanju strokovnega izpita iz upravnega postopka; Uradni list RS, št. 63/03), ne pa tudi upravnega prava kot materialnega dela upravnega prava.                              
Če je kandidat opravil strokovni izpit za imenovanje v naziv, določen najmanj za visokošolsko izobrazbo, po predpisih, ki urejajo položaj javnih uslužbencev, se mu prizna ustni del pravniškega državnega izpita iz področja določenega v šesti alineji prvega odstavka 27. člena tega zakona. Ta alinea govori (le) o ustavni ureditvi, organizaciji pravosodja in organizaciji uprave ter temeljih ureditve Evropske unije. Ker strokovni izpit za imenovanje v naziv vsebuje poleg navedenih vsebin tudi upravni postopek in upravni spor (glej 6 tč. prvega odstavka  166. člena ZJU), bi bilo v primeru strokovnega izpita iz upravnega postopka smiselno navesti priznanje le upravnega postopka in upravnega spora, ne pa tudi upravnega prava, v primeru strokovnega izpita za imenovanje v naziv, pa poleg šeste tudi tretjo alinejo prvega odstavka 27. člena ZDPI.
Mimo predloga 4. člena državni svet predlagatelja (kakor tudi Ministrstvo za pravosodje) opozarja, da je Ministrstvo za javno upravo že pripravilo osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih, ki se nahaja v medresorskem usklajevanju , kjer so v predlog zakona vključene spremembe v zvezi s strokovnimi izpiti, pri čemer se naj strokovnost javnih uslužbencev zagotavlja z usposabljanjem in izpopolnjevanjem, tudi obveznim, in ne več z enkratnim preverjanjem znanja. Medtem ko ministrstvo za pravosodje omogoča olajšave in priznanje vsebin iz strokovnega izpita iz upravnega postopka in strokovnega izpita za imenovanje v naziv, ministrstvo za javno upravo ukinja same strokovne izpite za javne uslužbence in uvaja le usposabljanje in izpopolnjevanje. Navedeno dejstvo bi lahko upošteval minister za pravosodje pri sprejemanju pravilnika o obveznih oblikah izobraževanja (nov 19a. člen predloga).

Predlagatelj ni navedel vzroka za spremembo dosedanjega drugega odstavka 4. člena ZDPI (>univerzitetnemu diplomiranemu pravniku, ki je opravil strokovni izpit, ki ni pravniški državni izpit, se prizna ustrezni del pravniškega državnega izpita, ki je vsebinsko enak opravljenemu izpitu<), zato bo določno navajanje priznavanja vsebin na zakonski ravni povzročilo morebitne težave pri kandidatih, ki bodo v prihodnje opravili kakšne druge izpite s podobno vsebino, kot jo zahteva ZDPI. Navedeno je utemeljeno ob dejstvu, da predlog zakona omogoča opravljanje pravniškega državnega izpita tudi za državljane držav članic EU oz. državljane iz drugih držav, kjer obstaja pravna in dejanska vzajemnost z državo (glej 6. člen predloga). Državni svet meni, da je bil dosedanji drugi odstavek 4. člena ZDPI ustrezen; ravno zaradi vseh možnih različic že opravljenih izpitov in kandidatov z drugih držav, ni razloga za njegovo spremembo.

K 6. členu
- V zvezi z uskladitvijo pogoja strokovne usposobljenosti za opravljanje pripravništva (cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona) je predlagatelj navedel, da v zvezi s potrebo po uskladitvi pogoja strokovne usposobljenosti za opravljanje pripravništva po ZPDI z novimi strokovnimi in znanstvenimi naslovi, pridobljenimi v okviru t.i. bolonjskih študijskih programov meni, da je s sedanjim strokovnim naslovom univerzitetni diplomirani pravnik primerljiv strokovni naslov magister prava, ki se pridobi po zaključeni drugi stopnji petletnega študija prava. V zvezi s to navedbo je nejasna določba 3 tč. prvega odstavka 6. člena ZPDI, ki poleg magistra prava v drugi alineji govori še o strokovnem naslovu diplomirani pravnik (UN). Novi strokovni naslov diplomirani pravnik (UN), pa bo pridobil študent po zaključku prve-dodiplomske univerzitetne študijske stopnje (glej npr. 14. člen Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1) (Uradni list RS, št. 61/06), kakor to tudi že pravilno ugotavlja predlagatelj sam v četrtem odstavku prvega poglavja predloga zakona (ocena stanja in razlogi za sprejem zakona).
Da predlagatelj misli le na magistra prava poleg starega univerzitetnega diplomiranega pravnika je razvidno tudi iz predloga 1., 4. in 15. člena, ki slednjemu dodajata le magistra prava, ne pa tudi diplomiranega pravnika (UN). Glede na navedeno bi kazalo iz predloga druge alineje 3 tč. prvega odstavka 6. člena, črtati besedilo >strokovni naslov diplomirani pravnik (UN)< in obdržati le besedilo >strokovni naslov magister prava<.

Glede na navedeno, bi kazalo dopolniti tudi nov drugi odstavek in za besedo >magister prava< dodati >in univerzitetni diplomirani pravnik<.

Nov tretji odstavek 6. člena po katerem bo >obseg temeljnih pravnih znanj iz prejšnjega odstavka podrobneje določil minister, pristojen za pravosodje s pravilnikom, h kateremu da predhodno soglasje sodni svet<, bi zato kazalo preučiti z vidika avtonomije univerz in visokošolskih zavodov. Zakon o visokem šolstvu (ZViS-UPB3) Ur. l.RS, št. 119/2006 v 6. členu (avtonomija visokošolskih zavodov) namreč določa, da univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki jih ustanovi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki jim zagotavlja (med taksativno naštetimi) tudi izdelavo in sprejem študijskih in znanstveno-raziskovalnih programov, določanje študijskega režima ter določanje oblik in obdobij preverjanja znanj študentov (šesta alineja drugega odstavka).

K 9. členu
Na prednostne vrstne rede, ki so objavljeni na sodni deski višjega in okrožnih sodišč, bo po predlogu člena potrebno navesti osebno ime posameznega kandidata in njegovo prednostno mesto in dan vložitve prijave. Prednostni vrstni redi se bodo objavili tudi v elektronski obliki na spletni strani višjega sodišča na način, ki posameznemu kandidatu omogoči pridobitev informacije o njegovem mestu v prednostnem vrstnem redu, javnosti pa prepreči razkritje kandidatove identitete.

Sodna deska je deska primerne velikosti, pritrjena na steno sodišča, ki je dostopna javnosti. Podatki na njej se lahko objavijo tudi v elektronski obliki na način, ki zagotavlja dostop javnosti (četrti odstavek 17a. člena Zakona o sodiščih ZS-UPB3, Uradni list RS, št. 27/07) . Iz določb ZDPI izhaja, da je seznam oz. imenik sodniških pripravnikov javno dostopen, medtem ko bo javnosti preprečeno razkritje podatkov o kandidatovi identiteti na spletni strani. Mimo javno dostopne sodne deske in prepovedi razkritja kandidatove identitete, bi bilo skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov morebiti razmisliti, ali ne bi posredovali na splet tudi kandidatove identitete, če bi za to podal tudi osebno privolitev. Glede na dolgo dolžino čakanja na pristop k opravljanju pravniškega državnega izpita, bi tak pristop razblinil vse sume o nepristranskosti odločitev glede izbire posameznih kandidatov. Zakaj bi bila identiteta kandidata za pravniški državni izpit bolj zaščitena od identitete sodnika in strank v sodnem postopku?

K 13. členu
S predlaganimi spremembami se sodniško pripravništvo skrajšuje iz enega leta na osem mesecev (14. člen predloga). Predlagatelj ocenjuje, da mora trajanje celotnega pripravništva za opravljanje pravniškega državnega izpita ostati nespremenjeno, zaradi česar se izbirno usposabljanje iz veljavnega enega leta s predlogom 13. člena podaljša na šestnajst mesecev.

Iz predloga zakona ni razbrati te >ocene< predlagatelja, zakaj bi moralo biti trajanje celotnega pripravništva za opravljanje pravniškega državnega izpita nespremenjeno, in v čem naj bi se poznala neka dodatna pridobitev kandidatove usposobljenosti, če se bo izbirno usposabljanje podaljšalo še za 4 mesece. Kdor se v 12 mesecih ni naučil osnov s področij izbirnega usposabljanja je malo verjetno, da jih bo osvojil v nadaljnjih 4 mesecih. Kolikor je predlagatelj obrazložil to oceno, toliko bi se lahko v enaki meri odločil za nasprotno rešitev; ne da mora celotno trajanje opravljanja pravniškega državnega izpita ostati nespremenjeno, pač pa da se skrajša tudi v celoti. Če se skrajšuje obvezno sodniško pripravništvo (ki je vsebinsko pomembnejše od izbirnega), ni razloga, da ne bi izbirno usposabljanje pustili v enakem trajanju kot sedaj (12 mesecev). Tako bi se tudi efektivno celotna dobra pripravništva skrajšala za 4 mesece.

Kandidati, ki imajo povprečje nižje od 8,5 in ki bi se v tem trenutku prijavili za nastop sodniškega pripravništva, bodo po ocenah Višjega sodišča morali na opravljanje sodniškega pripravništva čakati skoraj 20 let. Če bo trajanje celotnega pripravništva za opravljanje pravniškega državnega izpita ostalo nespremenjeno, se teoretično za te kandidate čas čakanja ne bo v ničemer spremenil, če pa praktično odštejemo (zaradi njihovega čakanja) dodatno dobo štirih mesecev izbirnega usposabljanja (ker jo bodo že opravili), bi zaradi krajše - 8 mesečne dobe sodniškega usposabljanja, na vrsto namesto v 20 letih, prišli po 13,33 letih. Za takšne kandidate bi se po predlogu celotnega skrajšanja pripravništva doba 13,33 leta zaradi hitrejšega opravljanja pripravništva kandidatov z višjim povprečjem, občutno zmanjšala. Namesto da bi kandidati z nižjim povprečjem gojili "lažna upanja" več let, bi po drugi strani lahko zakon predpisal najnižjo povprečno oceno (vstopni prag), ki bi še dovoljevala prijavo za opravljanje sodniškega pripravništva. Kvaliteta kandidatov bi se povečala, čakalne vrste bi se zmanjšale. Zaradi takšnega predloga kandidati s prenizkim povprečjem ne bi bili oškodovani, ker bi se lahko odločili za ponovno opravljanje izpitov in s tem za povečanje povprečne ocene.

Tudi sodniški pripravniki bodo morali opraviti obvezne oblike izobraževanja tako na delovnem kot na gospodarskem področju, ki ju predlagatelj ocenjuje kot ustrezni za črtanje usposabljanja v gospodarskem oziroma delovnem sodstvu v okviru 8 mesečnega roka. Ne glede na črtanje usposabljanja, pa bodo morali kandidati opraviti tudi obvezne oblike izobraževanja tako na delovnem kot na gospodarskem področju, zato se bo lahko sodniškim pripravnikom zaradi te obvezne oblike izobraževanja rok 8 mesecev zavlekel. Navedeno drži toliko bolj, če upoštevamo, da bo morala biti obvezna oblika izobraževanja na delovnem in gospodarskem področju predpisana tudi za volunterske pripravnike. Tako bo trajanje izobraževanja odvisno tudi od materialnih in osebnih kapacitet, ki so na delovnem in gospodarskem področju, zato se bo posredno podaljšal tudi čas čakanja na pristop k izpitu.

K 18. členu
Po novem 19.a členu bo imela pravico do opravljanja izpita ima tudi oseba, ki ni opravila pripravništva po tem zakonu, če je bila v rednem delovnem razmerju v trajanju najmanj 32 mesecev s polnim delovnim časom pri sodnem svetu, sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu, odvetniku, notarju ali ministrstvu, pristojnem za pravosodje (pravosodni organi v širšem smislu).

- Ker ZPDI "ureja pripravništvo po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik zaradi usposabljanja za opravljanje sodniške funkcije in funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit" (prvi odstavek 1. člena ZPDI), bi bilo primerno, če bi v trajanje 32 mesecev vključili tudi "druga dela, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit", katera predlog ZPDI-D, izpušča.

- 19.a člen omogoča pravico do opravljanja izpita tudi osebam, ki niso opravila pripravništva po tem zakonu, če so bile "v rednem delovnem razmerju najmanj 48 mesecev s polnim delovnim časom pri pravni fakulteti ali visoki pravni šoli ali v pravni osebi iz prvega odstavka 15. člena tega zakona na pravnih delih". V tem delu se zastavlja vprašanje opredelitve "pravnih del", saj obrazložitev k tem členu govori o delu v pravni službi, medtem ko 15. člen predloga 10. tč. 15. člena ZPDI ravno nadomešča pojem "v pravni službi" z opisnim pojmom "na pravnih delih". Opisni pojem >pravna dela< bo težje opredeliti, ker se za večino del npr. v organih javne uprave, ne zahteva izrecno pravna izobrazba, pač pa univerzitetna oz. družboslovna;

K predlogu člena ima Državni svet tudi dve normativni pripombi:

I.)
V prvi odstavek 19.a člena zakona se za besedilom: "48 mesecev s polnim delovnim časom pri" doda besedilo: "osebah iz 4., 5., 9. in 10. točke", besedilo: "pravni fakulteti ali visoki pravni šoli ali v pravni osebi", se črta.

O b r a z l o ž i t e v

Glede na prvi odstavek 15. člena se v zvezi s prvim odstavkom novega 19.a člena (18. člen predloga) pojavi nejasnost razmejitve pravne osebe - ali gre za vse pravne osebe iz prvega odstavka 15. člena (med katerimi so navedeni tudi pravosodni organi za katere je potrebno delovno razmerje 32 mesecev in ne 48 mesecev) tako kot to določa predlog ali gre dejansko le za 10. točko prvega odstavka 15. člena? Ker gre verjetno le za 9. in 10. točko, bi moral predlagatelj besedilo 18. člena predloga dopolniti tako, da bi se za besedilom: "48 mesecev s polnim delovnim časom pri" dodalo besedilo: "osebah iz 9. in 10. točke", besedilo "pravni fakulteti ali visoki pravni šoli ali v pravni osebi", pa bi se črtalo. Ne glede na navedeno nejasnost pa prvi odstavek predloga novega 19a. člena poleg nejasnosti krši tudi načelo enakosti: K neposrednemu pristopu na izpit bi po predlagani dikciji lahko pristopil kandidat na pravnih delih v pravni osebi, medtem ko to ne bo možno kandidatom, ki bi bili zaposleni na pravnih delih v državnih organih. Ker državni organi niso pravne osebe javnega prava (pač pa je to država, občine ipd.), bi lahko kandidat na pravnih delih iz neke pravne osebe zasebnega prava ali iz javne agencije, javnega sklada, javnega zavoda itd. (specializirane pravne osebe javnega prava) po 48 mesecih lahko pristopil k neposrednemu opravljanju izpita, medtem ko to ne bo možno kandidatom, ki bodo zaposleni na pravnih delih (ali celo v pravni službi) pri zakonodajnem organu ali drugih organih v državni upravi (razen ministrstva za pravosodje)! Nedvomno velik del kandidatov prihaja iz državnih organov, zato se čakalna doba za njih ne bi v ničemer skrajšala, saj jim bo glede na predlog onemogočen neposredni pristop k izpitu; iz predloga ni najti nobenega utemeljenega razlikovanja, ki ga je predlagatelj naredil med zakonodajnim organom, celotno državno upravo in pravnimi osebami javnega prava, iz katerih bodo kandidati lahko neposredno pristopili k izpitu.

II).
V prvi odstavek 19.a člena zakona se za besedilom: "mesecev s polnim delovnim časom" doda besedilo: "ali enakovrednim časom, ki se izkazuje s potrdilom delodajalca".

O b r a z l o ž i t e v

Predlog novega 19. a člena govori le o rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom; vedno več študentov je, ki se neposredno po zaključku dodiplomskega študija odločijo za neposredno nadaljevanje podiplomskega študija, v katerem imajo prav tako status študenta. Kljub temu, da lahko vrsto let opravljajo delo prek študentskega servisa pri raznih državnih organih, odvetnikih in notarjih ali so začasno zaposleni, jim to delo ne bo v ničemer pripomoglo k neposrednemu pristopu na izpit. Predlog zakona bi lahko tudi tej skupini omogočil neposreden pristop k izpitu po času, ki bi bil ekvivalenten 32. oz. 48. mesecem rednega delovnega razmerja. 

- Kljub temu, da bo imela po 18. členu pravico do opravljanja izpita tudi oseba, ki ni opravila pripravništva po tem zakonu, bo kljub temu morala opraviti obvezne oblike izobraževanja, ki jih bo s pravilnikom predpisal minister. Kljub zakonskem pooblastilu bi kazalo predvsem z vidika trajanja tega izobraževanja, izpolnjevanja vseh pogojev in čakanja na pristop k izpitu, navesti vsaj okvirni dopustni čas oziroma pogoje, ki bi lahko vsaj delno opredelili trajanje izobraževanja. Če bo trajanje izobraževanja zelo obsežno oz. odvisno od materialnih in osebnih kapacitet v posameznih institucijah, se bo posredno lahko znatno podaljšal čas čakanja na pristop k izpitu.

- Kandidati iz tega člena bodo imeli pravico do opravljanja izpita, ki niso opravili pripravništva po tem zakonu, če bodo (med drugim) opravili obvezne oblike izobraževanja, ki jih s pravilnikom predpiše minister, pristojen za pravosodje, zlasti pa prisostvovali na obravnavah, se udeleževali seminarjev in drugih primerljivih oblik izobraževanj (tretja alineja prvega odstavka 19.a člena). Ker pisni del izpita za posamezno področje zajema izdelavo sodne odločbe prve stopnje (25. člen ZPDI) je bistvenega pomena, da bo tudi tem kandidatom omogočen dostop do sodnih pisanj in gradiva, ki ji bo služilo kot podlaga za pripravo na opravljanje izpita. Glede na navedeno, bi kazalo na zakonski ravni urediti dostop teh kandidatov do sodnih pisanj in spisov, saj kandidati niso pooblaščene osebe, ki bi lahko imele dostop do osebnih podatkov brez soglasja oz. anonimiziranja .

- V zvezi z novim 19.b členom bi kazalo izrecno poudariti, da bo sredstva za kritje stroškov izpita založilo ministrstvo za pravosodje za vse kandidate; sodniškim pripravnikom, ki so opravili sodniško pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, državnotožilskim in državnopravobranilskim pripravnikom ne bo potrebno povrniti stroškov, če se bodo zaposlili v teh organih ali na ministrstvu za pravosodje, medtem ko bodo morali ostali kandidati povrniti založene stroške. 

V izogib težavam pri povračilu stroškov, bi se lahko kandidati že pred pristopom k izpitu zavezali skleniti delovno razmerje v pravosodnih organih v širšem smislu, ostali pa bi morali založiti stroške sami oz. njihovi delodajalci.

K 21. členu
Po novem 24.a členu bodo pisne naloge, šifre kandidatov in izdelane pisne naloge (v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo) uradna tajnost, dokler se ocenjene izdelane pisne naloge ne označijo z osebnimi imeni kandidatov. Izpitno gradivo mora biti označeno kot izpitna tajnost, stopnja tajnosti >tajno<.

Velja pripomniti, da se je termin >uradna tajnost< uporabljal v prejšnjih predpisih o tajnih podatkih. Zakon o tajnih podatkih  (ZTP-UPB1, Uradni list RS, št. 135/03) je v  48. členu določil, da je treba tajnim podatkom, ki jim je bila stopnja tajnosti določena po prejšnjih predpisih in so v zbirki nerešenih zadev, spremeniti oznako stopnje tajnosti skladno s tem zakonom, najpozneje do 31.12.2004. Tako so se podatki uradna tajnost, uradna skrivnost ali vojaška skrivnost - strogo zaupno, spremenili v oznako >tajno< .

Državni svet se sprašuje, kako bi lahko razkritje pisnega gradiva kandidata hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije; tajnost podatkov je povezana z njihovim označevanjem (17. člen ZTP), dovoljenjem za dostop do tajnih podatkov, ki ga izdajajo (za stopnjo tajnosti z oznako >tajno<) ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija ter Policija (20. člen ZTP), posebnim shranjevanjem, kjer že sam vstop v varnostno območje pomeni dostop do teh podatkov, načrtom poti in prenosom podatkov, preverjanjem kurirjev, posebne zahteve pri kopiranju, seznami vpogledov, načrti varovanja itd.  (glej Uredbo o varovanju tajnih podatkov, Ur.l.RS, št. 74/05). Glede na posebne zahteve pri varovanju tajnih podatkov z oznako >tajno<, državni svet meni, da bi bila zadovoljiva že najnižja stopnja tajnosti z oznako >interno<.

5. člen ZTP kot splošno izhodišče določa za tajnega podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša na: 1. javno varnost; 2. obrambo; 3. zunanje zadeve; 4. obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije; 5. sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije; 6. znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije.

Glede na navedeno državni svet meni, da gre pri varovanju izpitnega gradiva predvsem za zaščito kandidata in ne delovanja države;  kandidata bi kazalo zaščititi predvsem prek načinov, ki jih nudi zakon o varstvu osebnih podatkov in ne zakon o tajnih podatkih.

K 27. členu
V zadnjem času se opaža, da predlogi zakonov vse pogosteje v prehodnih in končnih določbah vsebujejo besedilo, da zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne (na določen datum) ali od poteka nekega obdobja po njegovi objavi.

Predlog člena določa, da zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi, zato sodi v gornjo skupino zakonov. Državni svet meni, da se po nepotrebnem vzpostavlja razlika med veljavnostjo pravnega predpisa in začetkom njegove uporabe, kar v pravni sistem vnaša nejasnost in nepreglednost . Dovolj bi bilo le podaljšati začetek veljavnosti npr:

"Ta zakon začne veljati štiri mesece po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije".