Mnenje k Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS-F)

Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji 14. 9. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS-F) – skrajšani postopek

Državni svet predlog zakona podpira.

Predlagatelj predloga zakona navaja, da je bil v dosedanji rešitvi zakona še posebej izrazit problem upravljanja v primerih razpolaganja, ki niso povezani z javnim interesom, vendar je absolutna večina članov agrarne skupnosti dosegla soglasje glede poslov, ki presegajo okvire rednega upravljanja in manjšina praktično v celoti blokira absolutno večino pri upravljanju z njihovim premoženjem. Z dopolnitvijo besedila obstoječega 11. člena zakona se bo odpravila popolna blokada zmožnosti upravljanja s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti, ki sicer dosežejo absolutno večino pri odločitvah, ki se nanašajo na skupno premoženje. Člani agrarnih skupnosti odločajo o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja in o spremembi rabe nepremičnine s soglasjem več kot treh četrtin članov agrarne skupnosti glede na njihove solastniške deleže. Namen poglavitnih rešitev predloga zakona je, da se doseže dejanska možnost skupnega upravljanja premoženja, ki je v lasti posameznih članov agrarnih skupnosti ter se z dopolnitvijo zakona jasno določi način odločanja o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Z dopolnitvijo zakona se bolj učinkovito ureja primere, ko zaradi neznanega imena ali naslova dediča po pokojnem članu agrarne skupnosti ni mogoče upravljati s skupnim premoženjem.

Državni svet se strinja z mnenjem Vlade Republike Slovenije, da je ta trenutek rešeno vprašanje rednega upravljanja dejavnosti agrarnih skupnosti ter poseg v lastnino, ki je v javnem interesu. Ni pa rešitev glede poslov, ko gre  za oddajanje v nakup, promet s to lastnino, zemljiške operacije, skratka kompletno dejavnost na področju prometa s lastnino, kjer je potrebno stoodstotno soglasje članov agrarnih skupnosti. Solastnina se v postopku dedovanja obravnava kot vsaka druga solastnina. Pravna stroka se zavzema za to, da bi taksativno določili, kateri posegi so potrebni za upravljanje oziroma kateri so tisti posli, ki bi jih lahko taksativno določili.

Državni svet ugotavlja, da je poglavitna težava, ki onemogoča stvarnopravno razpolaganje s premoženjem agrarnih skupnosti, da agrarna skupnost ni pravna oseba. Iz primerjave ureditev agrarnih skupnosti v drugih pravnih sistemih, (Italija, Avstrija) izhaja, da so tam agrarne skupnosti organizirane kot samostojne pravne osebe, ki pa delujejo po sprejetih notranjih pravilih oziroma statutih, ki jih z ustrezno večino sprejmejo člani. Predlog zakona ne predvideva pravne subjektivitete agrarnih skupnosti, zato se težave pojavljajo predvsem pri ravnanju z nepremičnim premoženjem, kjer ima vpis v zemljiško knjigo konstitutiven učinek pri nastanku stvarne pravice.

Državni svet meni, da bi s predlaganimi spremembami zakona učinkovito urejali primere, ko zaradi neznanega imena ali naslova dediča po pokojnem članu agrarne skupnosti ni mogoče upravljati s premoženjem agrarne skupnosti. Predlagana dopolnitev predstavlja možnost gospodarjenja z zemljišči, ki so sedaj prav iz razlogov, zaradi katerih se predlaga dopolnitev, prepuščena zaraščanju ter neobdelovanju in za katere se ne more načrtovati trajnostno gospodarjenje. Posledice nezmožnosti gospodarjenja z navedenimi zemljišči so negativne in se odražajo v krčitvi obdelovalnih kmetijskih površin in večanju gozdnatih površin na območjih z že tako visoko stopnjo gozdnatosti, nezmožnosti ekonomičnega izkoriščanja gozdov in pridobivanja lesne mase, nezmožnosti izvajanja investicij na področju javne infrastrukture ipd.

Državni svet predlaga, da se preuči, ali predlagane spremembe oziroma dopolnitve zakonodaje omogočajo dosego ciljev, ki jih želijo doseči predlagatelji zakona, to je članom agrarnih skupnosti gospodariti s svojim premoženjem. Težave agrarnih skupnosti bi lahko edino učinkovito odpravili tako, da bi s spremembo zakonodaje agrarnim skupnostim podelili pravno subjektiviteto, zato predlaga, da pravna služba Državnega sveta RS in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije skupaj s predlagatelji zakona v nadaljnji fazi zakonodajnega postopka predlog dopolnijo s pravnimi rešitvami, pri čemer je treba stremeti k izogibanju ustavnim omejitvam.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič.