Odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika prof. dr. Jožeta Mencingerja v zvezi z obravnavo Državnega sveta s strani Protokola Republike Slovenije

Datum odgovora: 23. maj 2008

Sklep o določitvi protokolarnih pravil (56/2007, v nadaljevanju: Sklep) zajema zelo širok nabor dejavnosti, ki jih Protokol Republike Slovenije (v nadaljevanju: Protokol) opravlja za Državni svet Republike Slovenije (v nadaljevanju: Državni svet). Med protokolarne dogodke tako sodijo mednarodni obiski predsednika državnega sveta oziroma senata (uradni, delovni, zasebni) v Republiki Sloveniji, uradni in delovni obiski predsednika Državnega sveta doma in v tujini, nastopni, poslovilni in delovni obiski diplomatskih predstavnikov pri predsedniku Državnega sveta in sprejemi, ki jih prireja predsednik Državnega sveta. Ob vseh teh priložnostih Protokol organizacijsko in izvedbeno poskrbi za vse vidike protokolarnega dogodka predsednika Državnega sveta. Predsednik Državnega sveta je vedno tudi povabljen na protokolarne dogodke drugih nosilcev najvišjih funkcij v Republiki Sloveniji, za katere smo po Sklepu o določitvi protokolarnih pravil dolžni skrbeti. Protokol Republike Slovenije v takih primerih pošlje vabilo in poskrbi za pravilen sedežni red  najvišjih predstavnikov. Enako velja za vse državne proslave, kamor so vabljeni tudi vsi člani Državnega sveta, in ostale prireditve državnega pomena, kjer pri pripravi oziroma izvedbi sodeluje Protokol Republike Slovenije. Koordinacijski odbor za državne proslave, ki organizira proslave ob državnih praznikih in sodeluje pri počastitvah obletnic pomembnih političnih, kulturnih, gospodarskih in zgodovinskih dogodkov ter ob drugih prireditvah državnega pomena, vključuje tudi predstavnika Državnega sveta.

Trditev, da je Državni svet Republike Slovenije v protokolu oziroma s strani Protokola Republike Slovenije spregledan, je tako popolnoma zmotna. Razlogov, zakaj se med institucijami, ki organizirajo državne proslave, ne pojavlja tudi Državni svet, pa je več. Med drugim Sklep določa, da državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku organizira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v sodelovanju s Prešernovim skladom in Protokolom Republike Slovenije. Podobna posebnost velja za proslavo ob dnevu reformacije, saj na proslavo načeloma vabi organ, katerega predstojnik je govornik na tej proslavi. Sklep določa tudi, da na državnih proslavah praviloma nastopi le en govornik: ali predsednik Republike Slovenije ali predsednik Državnega zbora Republike Slovenije ali predsednik Vlade Republike Slovenije ali predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, izjemoma pa lahko tudi minister v Vladi Republike Slovenije ali drug visok predstavnik Republike Slovenije, kar določi Koordinacijski odbor za državne proslave po dogovoru z govorniki. Odgovor na vprašanje, zakaj se Državni svet ni pojavil kot institucija, ki vabi na zadnjo proslavo ob dnevu upora proti okupatorju, je tako večplasten: tradicija narekuje, da na državno proslavo (v kolikor drugi predpisi ali navade ne določajo drugače), vabijo trije po Ustavi Republike Slovenije najvišje postavljeni organi Republike Slovenije oziroma njihovi predstavniki ali organ, iz katerega prihaja govornik na dotični državni proslavi. Državni svet ni niti Koordinacijskemu odboru za državne proslave niti Protokolu Republike Slovenije kadarkoli podal pobude s tem v zvezi.  Državni svet Republike Slovenije zato nikakor ni »dosledno ignoriran«. V praksi je to zelo razvidno na primer iz obsega protokolarnih zadev, ki jih Protokol letno opravi za predsednika Državnega sveta, in iz sedežnih redov na protokolarnih dogodkih, ki se jih udeležijo predsednik in člani Državnega sveta. Na simbolni ravni sicer lahko govorimo o enakopravnosti institucij, poznavanje in izvedba konkretnih protokolarnih pravil v Republiki Sloveniji pa določata hierarhičen vrstni red najvišjih organov Republike Slovenije in njihovih predstavnikov ob različnih protokolarnih dogodkih. Predsednik Državnega sveta je tako četrti na hierarhični lestvici in je vedno, kadar sedežni red pripravlja Protokol Republike Slovenije, tudi primerno poseden. Delovanje Protokola Republike Slovenije, ki je natančno določeno za vsakega od nosilcev najvišjih funkcij, je do sedaj bilo v izpolnjevanju svojih obveznosti do Državnega sveta dosledno.