|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 8. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila v sredo, 27. 5. 2009.
Predsednik je pričel 8. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je začela ob 16. in zaključila ob 16.52 uri. Opravičili so se:
Ostali odsotni:
Na sejo je bil vabljen:
Seje so se udeležili:
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja. * * * S sklicem dne 26. 5. 2009 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
RAZŠIRITEV Skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem, je predlagala razširitev dnevnega reda:
Predsednik je dal predlog za razširitev dnevnega reda na glasovanje. Predlagana razširitev ni bila sprejeta (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 9 jih je glasovalo za, 13 pa jih je bilo proti). Glede na to, da predlog za razširitev ni bil sprejet, je predsednik predlagal naslednji
DNEVNI RED:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
Državni zbor je zakon sprejel na 6. seji v četrtek, 21. maja 2009, in so ga svetniki prejeli naslednji dan po elektronski pošti. Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Drago Žura) so prejeli s sklicem in na klop. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poročilo komisije so prejeli na klop. Predstavnik predlagateljev predloga za odložilni veto Drago Žura je podal obrazložitev. Predstavnik predlagateljev zakona dr. Milan Pogačnik je podal obrazložitev. Poročevalec Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je podal stališče komisije. V razpravi so sodelovali Rastislav Jože Reven, Marijan Klemenc, Vincenc Otoničar. Po razpravi je Matjaž Kočar, generalni dir. Direktorata za varno hrano, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odgovoril na dileme iz razprave. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji predlog zahteve za odložilni veto: Državni svet Republike Slovenije je na 8. izredni seji 27. 5. 2009, ob obravnavi Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 6. seji 21. 5. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROVR). Obrazložitev: Predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami je bil predlagan v obravnavo po nujnem postopku zaradi enega samega razloga: da se preprečijo tožbe proti Republiki Sloveniji s strani pridelovalcev, ki pridelujejo na integriran ali ekološki način. Vlada (vlagatelj zakona) se boji, da bi zaradi pravne praznine ekološki kmetovalci od države iztožili odškodnine zaradi prisotnosti gensko spremenjenih rastlinah (GSR) v kmetijskih rastlinah in pridelkih, kjer uporaba le teh ni dovoljena. Pred sprejetjem tega zakona Slovenija namreč ni imela pravno urejenega področja soobstoja GSR z ostalimi kmetijskimi rastlinami, zato bi lahko prišlo do nekontrolirane kontaminacije gensko nespremenjenih posevkov brez pravnih posledic. Ker obligacije in pravna razmerja niso bila določena, tudi ni bilo določeno kdo bi zaradi namerne ali nenamerne škode nosil finančne ter druge posledice. V takšni situaciji na primer ekološki kmet zaradi gensko kontaminiranega pridelka ne bi imel pravne podlage za povračilo škode, na drugi strani pa ne bi bilo nikogar, ki bi za nastalo škodo pravno in materialno odgovarjal. S tem zakonom naj bi se preprečile težko popravljive posledice za delovanje države. Vlagatelj zakona pri tem ne upošteva dejstva, da bo ob sprejetju zakona in ustreznih podzakonskih aktov čas za sejanje v tem letu že minil in na tožbe ne bo vplival. Če naj bi zakon v resnici zapolnil pravno praznino in preprečil tožbe, bi moral biti sprejet že v mesecu januarju, s podzakonskimi akti vred najkasneje februarja, torej še pred sejalno sezono. Tako pa smo s tem "junijskim" zakonom zamudili tisti pravi čas in za nujnost postopka sprejemanja pravzaprav ni bilo razlogov. Zakon bi poslanci lahko sprejemali po rednem postopku in ga zaradi tehnično in pravno nedorečenih vprašanj obravnavali podrobneje in bolj tehtno. Sprejetje po nujnem postopku je vse to preprečilo in v negotovost postavilo vrsto pomembnih odprtih vprašanj, celo tistega najpomembnejšega: čemu je zakon sploh namenjen in ali to področje res ureja na najboljši možni način. Ena od rešitev - vendar ne edina - je bila sprejeti zakon, ki ureja soobstoj GSR in gensko nespremenjenih kmetijskih rastlin. Pripravljalec je pri pripravi tega zakona tehtal in upošteval dve (nasprotujoči) zahtevi: (1) da se komercialno pridelovanje GSR v Sloveniji v celoti omogoči, in (2) da se pridelovanje GSR v Sloveniji v celoti prepove. ZSGSROKR naj bi to uredil na način, da se v Sloveniji sicer omogoči prosto pridelavo GS rastlin, vendar hkrati zaostruje nekatere pogoje za pridobitev dovoljenj, kar naj bi pridelavo GS rastlin vsaj bistveno otežilo, če že ne onemogočilo. Država s tem zakonom sledi kompromisu, ki naj bi zadovoljil ali vsaj pomiril vse strani: evropsko komisijo (EC) v zahtevah po uresničevanju določil Direktive 18/2001, Republiko Slovenijo, ki naj bi s tem zakonom GS rastlinam vstop na svoje otežila, hkrati pa ustregla zahtevam EC in WTO, pridelovalce, ki bi želeli pridelovati GS kulture, ekološke in druge kmete, ki GS pridelkov ne smejo ali želijo imeti, in seveda vse interesne subjekte, ki bodo s tem zakonom imeli (predvsem) finančno korist. Zakon je bil torej napisan tako, da bi (na videz) zadovoljil vsem zahtevam. Vendar je takšen kompromis - z zakonom, ki je bil sprejet - nemogoč. Dejstvo je, da so GS rastlinam vrata v Slovenijo odprta, čeprav naj bi jih država prav z zakonom zaprla. Zakon bi lahko bil urejen tudi drugače: država bi ga lahko uredila tako, da bi že v samem zakonu sprejela varnosti pridržek na posamezne GS kulture, ali pa bi pridelovanje GSR na ozemlju Republike Slovenije do sprejetja ustreznejših rešitev časovno omejila z moratorijem. S tem bi sledili zgledu nekaterih ekološko visoko ozaveščenih držav članic EU, predvsem pa bi spoštovali večinsko voljo državljanov RS. Javno mnenje je kar v 82% proti prisotnosti GSO na prostem in v prehrani, proti pridelovanju GSR pa se je izreklo tudi 120 slovenskih občin. V času sprejemanja zakona je bilo zbranih več kot 20.000 podpisov pod peticijo, ki zahteva, da se zakon ki bo dovoljeval prosto pridelavo GSR umakne iz obravnave v Državnem zboru. Ti podpisi so bili 21.05.2009 v DZ tudi uradno vloženi, a zaradi sprejemanja zakona po nujnem postopku prepozno. Skoraj plebiscitarna suverenost državljanov proti gensko spremenjenim organizmom in hrani bi morala biti dovolj, da država pri pripravi temeljnega zakona to voljo upošteva in se v okviru možnosti evropske zakonodaje koristi s tistimi rešitvami, ki z evropsko pravno ureditvijo niso v nasprotju. Za to pa je potreben pogum in določena politična volja. Z namenom preprečiti pridelovanje GSR na svojem ozemlju so jo pokazale že številne države članice EU, saj so pri sprejemanju prepovedi za pridelovanje posameznih GSR v veliki meri upoštevale javno mnenje. Francija, Avstrija, Nemčija, Poljska, Madžarska, Grčija in Luxemburg so na osnovi znanstveno utemeljenih pomislekov glede varnosti za zdravje in okolje sprejele začasno prepoved pridelave edine odobrene GS poljščine, koruze MON810. Za razliko od Slovenije so njihovi znanstveni odbori na osnovi številnih raziskav in poročil ugotovili, da koruza MON810 predstavlja preveliko znano in neznano tveganje za odobritev pridelovanja na prostem. Proti večini teh držav je proizvajalec Monsanto sprožil postopke pred sodiščem, vendar so jih vrhovna sodišča posameznih držav kot neutemeljene zavrnila. Po odločitvi francoske vlade, da na svojem ozemlju prepove komercialno gojenje GS koruze MON810, je podjetje Monsanto zahtevalo razveljavitev te odločitve, vendar je februarja 2008 francosko vrhovno sodišče odločitev francoske vlade na osnovi utemeljenih pomislekov o varnosti koruze MON810 potrdilo. Skozi sodne postopke zaradi prepovedi MON810 se prebija tudi Nemčija. Podoben uspeh kot Francija pa sta dosegli Avstrija in Madžarska, ko je na zasedanju Sveta za okolje marca 2009 večina ministrov EU zavrnila predlog Evropske komisije, ki je od držav članic EU zahteval odločitev, da bi omenjenima državama preprečil nadaljnjo uveljavljanje prepovedi za gojenje gensko spremenjenih rastlin na njihovem ozemlju. Zunaj EU je pridelovanje GSR prepovedala Švica. K prepovedi se nagibata tudi Romunija in Hrvaška (kandidatka za članstvo v EU), nekatere države članice EU pa so sprejele "zgolj" razglasitev območij brez GSO (Belgija, Italija…), vendar si načelno prizadevajo za splošno prepoved GSR. Tudi sicer se evropsko javno mnenje vedno bolj nagiba k prepovedi prostega gojenja GSR na ozemlju članic EU, še posebej po objavah o novih razkritjih škodljivih posledic gojenja GSR na okolje in zdravje ljudi. Zaradi vseh naštetih dejstev v zvezi z mednarodno priznanimi znanstveno in pravno utemeljenimi pomisleki glede prostega gojenja GS koruze MON810 se postavlja vprašanje legitimnosti in suverenosti slovenskega znanstvenega odbora za namerno sproščanje GSO v okolje, katerega predsednica je hkrati tudi profesorica na katedri za genetiko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in hkrati stroga zagovornica sproščanja GSO v okolje ter pridelovanja GSR na prostem. Znanstveni odbor je o Predlogu zakona o začasni prepovedi namernega sproščanja GSR v okolje (s strokovnimi prilogami) aprila 2008 izdal negativno mnenje, z obrazložitvijo, da strokovna literatura, ki jo je vložil predlagatelj, ne potrjuje navedb o novih znanstvenih spoznanjih, da gojenje GS koruze MON810 lahko povzroča škodo ljudem, živalim in okolju. Vendar odbor pred izdajo mnenja ni znanstveno preveril predlaganih strokovnih argumentov o škodljivosti GSR z navedenimi strokovnimi referencami, niti ni izvedel ustreznih preiskav, ki bi te argumente ovrgle. Svoje mnenje je utemeljil predvsem na mnenju evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in poenostavljenem dejstvu, da tudi večina drugih držav članic EU kljub enakim informacijam prepovedi ni uvedlo. Na osnovi zgolj splošnih informacij pa izdaja strokovnega mnenja ni oz. ne bi smela biti mogoča. Medtem ko so v omenjenih državah znanstveni odbori vloge temeljito proučili in na osnovi raziskav ugotovili, da obstajajo vsaj strokovno utemeljeni razlogi za načelo previdnosti, ki predvideva ukrepe kot sta varnostni pridržek oz. začasna prepoved namernega sproščanja GSR v okolje, je naš znanstveni odbor to možnost neutemeljeno zavrnil. - del strokovne javnosti potrjuje možnost škodljivih učinkov GSR na okolje in zdravje, Zaradi vseh naštetih dejstev bi bilo potrebno ustanoviti državno komisijo (ali podobno delovno telo), ki bi izvedla strokovno revizijo postopkov obravnave vloženega predloga. Ob vsem tem bi bilo potrebno temeljito razmisliti tudi o nepopravljivih posledicah za ljudi, živali, rastline in okolje, ki bi jih nepremišljeno dovoljenje za komercialno pridelovanje GSR v našem okolju lahko povzročilo. Sprejeti zakon o soobstoju bo imel negativni finančni vpliv na nekatere že uveljavljene vrste pridelovanja kmetijskih kultur, v določenih poglavjih pa zadeva oz. vpliva tudi na nekatere druge akte nacionalnega pomena, med katerimi je na primer Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015; zaradi nepredvidljivih srednje in dolgoročnih posledic sproščanja GSO v naše okolje pa morda tudi na vprašanje nacionalne varnosti. Predlagana zahteva ni bila sprejeta (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 3 jih je glasovalo za, 19 jih je bilo proti). - - - Predsednik je zaključil 8. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje. |
|
| Povezane vsebine | |
 |
8. izredna seja Državnega sveta Republike Slovenije |