Zapisnik 13. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v petek, 2. 6. 2006.

Seja se je pričela ob 15.05 in se zaključila ob 14.43.

Predsednik je pričel 13. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51., 51 .a in 51. b in petega odstavka 53. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Opravičili so se:
- Darko Fras
- Branko Kodrič
- Peter Vrisk
- Jože Stanič

* * *

Na sejo je bil vabljen:
- Gospod dr. Vasko Simoniti, Minister za kulturo.

- - -

Od vabljenih sta se seje udeležila:
- Gospod dr. Vasko Simoniti, Minister za kulturo.
- Gospa Sonja Trančar, sekretarka, Ministrstvo za kulturo,

- - -

Seje se je udeležila:
- Gospa Renata Šribar, koordinatorka združenja nevladnih organizacij strokovne javnosti,

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo.

* * *

S sklicem dne 31.5.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih (Zmed-A)

DNEVNI RED

Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih (Zmed-A)

Predlagan dnevni red je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 1. točki dnevnega reda:
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih (Zmed-A)

Zakon je Državni zbor sprejel na 17. redni seji v petek 26.5.2006 in je bil državnim svetnicam in svetnikom posredovan istega dne.

Zahtevo za sklic izredne seje s predlogom za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov s prvopodpisano gospo Marto Turk, so prejeli s sklicem 31.5.2006 po elektronski pošti.

Po elektronski pošti so prejeli tudi:
- pobudo za odložilni veto Združenja nevladnih organizacij;
- pobudo za odložilni veto Mirovnega inštituta za sodobne družbene in politične študije;
- mnenje Komisije za družbene dejavnosti k predlogu zakona - druga obravnava;
- utemeljitev državnega svetnika g. Toneta Peršaka;
- utemeljitev državnega svetnika g. Rada Krpača.

Na klop so prejeli dopis Janeza Ujčiča (v imenu Združenja RTV programov posebnega pomena) naslovljen na predsednika državnega sveta.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo
komisije so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga za odložilni veto podala prvopodpisana Turk.

Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podal poročevalec komisije Anton Peršak.
Obrazložitev je v imenu predlagateljev zakona podal Minister za kulturo, gospod dr. Vasko Simoniti.

Repliko je podal Anton Peršak.

K besedi se je prijavil predsednik državnega sveta Janez Sušnik.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica.

Proceduralno pripombo je podal Jože Ilc.

Razpravljali so Robert Čeh, mag. Adolf Zupan, Rado Krpač, Jože Ilc, prof.dr. Alojz Križman, Gregor Vovk Petrovski, Ivan Bukovec, prof.dr. Janvit Golob, Milan Ozimič, Boris Janez Bregant, Jurij Kavčič, prof.dr. Jože Mencinger, Marjan Maučec, Drago Bahun, dr. Zoltan Jan.

Repliko je podal prof.dr. Alojz Križman.

Svoj glas je obrazložil Doro Hvalica.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 13. izredni seji, dne 2. 6. 2006, ob obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih (Zmed-A), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 17. seji, dne 26. 5. 2006, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih (Zmed-A).

Obrazložitev:

Državni svet ugotavlja, da so bila njena stališča s sprejetimi dopolnili v drugi obravnavi matičnega odbora DZ sicer deloma upoštevana, zlasti glede sofinanciranja programskih vsebin lokalnih, regionalnih in študentskih radijskih in televizijskih programov s statusom posebnega pomena, in sicer iz proračunskih sredstev v višini 3 % RTV prispevka z obrazložitvijo, da se s tem besedilom nadomešča financiranje, kakor je bilo urejeno v starem zakonu o medijih.

Vprašanje ureditve pravice do popravka pa v večji meri ostaja neustrezno rešeno. Smiselno bi bilo, da bi že predlagatelj zakona ali kasneje državni zbor dokončno razrešil vprašanje razlikovanja med odgovorom in popravkom in razlikovanja med pravico do odgovora in pravico do zahteve po popravku. Po mnenju državnega sveta bi bilo potrebno ureditvi teh vprašanj nameniti več pozornosti in preprečiti možne zlorabe pravice do popravka, kakor je zdaj urejena, kar lahko pripelje tudi do zelo oteženega dela uredništev in pretirane avtocenzure pri novinarjih.

Državni svet meni, da je bila pravica do popravka oz. odgovora prizadetega državljana ali skupine že doslej po veljavnem zakonu preveč natančno predpisana, sprejeta novela pa izvajanje pravice do popravka le še natančneje opredeljuje tako, da bo njeno izvajanje še težje uveljaviti zaradi postopkovnih ovir. V tem smislu je bil za drugo obravnavo v matičnem odboru DZ predložen amandma za črtanje vseh odstavkov, ki podrobneje opredeljujejo, kdaj je popravek npr. objavljen na enakovrednem mestu in v kakšni obliki, da se ne bi omejevalo uredniško politiko ter neodvisnost medijev, vendar ni bil sprejet. V mnenju komisije je bilo zapisano, da naj predlagatelj člene, ki preveč natančno opredeljujejo postopek za uveljavitev pravice do popravka, še enkrat preuči, vendar bi bilo bolje določiti strani v tiskanih medijih, na katerih se popravki objavljajo, ne pa, da bodo s pretirano regulacijo sprejetega 8. člena novele povzročene težave oz. nevšečnosti v praksi in s tem možnost posegov v medijsko svobodo.

Državni svet ugotavlja, da se z uveljavitvijo novele v 3. členu določajo pogoji in način podeljevanja državnih sredstev za uresničevanje javnega interesa na področju medijev oziroma programskih vsebin. Primarno merilo v enajstem odstavku člena je, ali "projekt zagotavlja redno in objektivno ter uravnoteženo predstavljanje političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije", določena pa so tudi merila, ki se nanašajo na širša družbena področja oziroma bolj natančno opredeljujejo primernost za sofinanciranje medijev. Mediji morajo zagotavljati čim bolj objektivno in uravnoteženo obveščanje o družbenem dogajanju nasploh in ne le o delovanju in stališčih političnih strank. Konvencija o čezmejni televiziji določa, da mora izdajatelj televizijskega programa zagotavljati, da so v poročilih pošteno predstavljeni dejstva in dogodki in da spodbuja svobodno oblikovanje mnenj.

Skupina državnih svetnikov se je pri zahtevi za odložilni veto oprla na pobudo Združenja nevladnih organizacij, ki so sodelovale v procesu oblikovanja 21. člena novele s svojim strokovnim znanjem v interesu tistih, ki bi jih ta člen moral ščititi pred potencialno škodljivimi medijskimi vsebinami.

Na tej podlagi državni svet ugotavlja, da prvi in drugi odstavek 21. člena nista v skladu z evropsko direktivo o televiziji brez meja EU, ki jo moramo spoštovati, ker besedilo prvega odstavka z uporabo pogojnega veznika "če" postavlja potencialno resno škodljivost pod vprašaj, medtem ko v drugem odstavku tehnična zaščita ni dovolj precizno opredeljena. 22. člen evropske direktive v tretjem odstavku izrecno navaja, da morajo biti programske vsebine iz drugega odstavka, torej tiste, ki lahko škodujejo, v primeru, ko niso kodirane, označene s signalom. Nobeden odstavek 21. člena novele zakona ne govori o takem označevanju pornografskih in pretirano nasilnih vsebin.
Državni svet ugotavlja, da je prvotni predlog 21. člena novele v prvem odstavku vključeval splošno prepoved pornografije in pretiranega nasilja na televiziji. Vsaka pornografija in pretirano nasilje sta bila tako razumljena kot potencialno resno škodljiva za razvoj otrok in mladoletnih. To je glede na okoliščine v nacionalnih okvirih smotrno, saj nam še ni uspelo razviti učinkovitih mehanizmov samoregulacije v medijih, prav tako ni ustanove, ki bi bila strokovno odgovorna za to področje in ki bi prevzela klasifikacijo pornografskih in nasilnih programskih vsebin in učinkovit nadzor nad njihovim predvajanjem.

Državni svet meni, da je ostal 21. člen novele v celoti neučinkovit glede na določbo prvega odstavka, ker zakon v naslednjih odstavkih zaradi nedoslednosti oz. pogojenosti z upoštevanjem "estetskih in etičnih meril", sporoča javnosti in pornografski industriji, da je njihov interes pred zaščito otrok in mladoletnih. Državni svet je podprl zgoraj navedene navedbe skupine državnih svetnikov iz razloga, ker so v tretjem in 7. odstavku 21. člena pogojno, ob upoštevanju estetskih in etičnih meril, dovoljene vsebine s prizori nasilja ali seksualnosti, predvsem v nočnem času. Državnemu svetu se zastavlja še vprašanje, kje so zakonski pogoji za klasifikacije pornografskih in nasilnih vsebin in kdo naj bi izvajal učinkovit nadzor nad predvajanjem teh vsebin.

* * *

Za poročevalko je bil določena državna svetnica Marta Turk.

* * *

Predlog je pripravljen na podlagi poročila Komisije za družbene dejavnosti.

Predlagan sklep ni bil sprejet (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 16 jih je bilo proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

Predsednik je zaključil 13. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.