Seja je bila v sredo 20. aprila 2005
Predsednik je pričel 32. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Opravičili so se:
- David Nabergoj
* * *
Na sejo so bili vabljeni:
- Gospod dr. Lovro Šturm, Minister za pravosodje k 3. točki,
- Gospod dr. Milan Zver, Minister za šolstvo in šport k 4. točki,
- Gospod prof. dr. Ivan Kristan k 6. točki,
- - -
Od vabljenih so se seje udeležili:
- Gospa dr. Magdalena Šverc, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport,
- Gospod prof. dr. Ivan Kristan,
* * *
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade.
O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.med.
* * *
S sklicem dne 6.4.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
- Odobritev zapisnika 31. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
- Predlog za sprejem predloga zakona o dopolnitvi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - zakonodajna iniciativa;
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (ZOsn-D) - (EPA 157-IV) - skrajšani postopek,
- Zaključki s posveta "Uresničevanje strategije slovenskega turizma";
- Predlog spremembe in dopolnitve Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije;
- Pobuda za zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega in drugega odstavka 62. člena Zakona o državnem svetu;
- Sklep o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje nepoklicne funkcije članov državnega sveta in sekretarja državnega sveta;
UMIK
Predsednik je predlagal, da se točka:
- Sklep o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje nepoklicne funkcije članov državnega sveta in sekretarja državnega sveta;
umakne z dnevnega reda današnje seje.
Predlog za umik je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
DNEVNI RED:
Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli prečiščen dnevni red.
- Odobritev zapisnika 31. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
- Predlog za sprejem predloga zakona o dopolnitvi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - zakonodajna iniciativa;
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (ZOsn-D) - (EPA 157-IV) - skrajšani postopek,
- Zaključki s posveta "Uresničevanje strategije slovenskega turizma";
- Predlog spremembe in dopolnitve Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije;
- Pobuda za zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega in drugega odstavka 62. člena Zakona o državnem svetu;
Predlagan dnevni red je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 31. seje Državnega sveta Republike Slovenije
Zapisnik 31. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in državni svetniki prejeli z elektronsko pošto 8.4.2005.
Predsednik na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 31. seje glasujejo.
Zapisnik 31. seje je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 2. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov
S pošiljko dne 8.4.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika prof dr. Janvita Goloba Vladi RS v zvezi z imenovanjem članov nadzornih svetov.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 32. seji, dne 20. 4. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika prof. dr. Janvita Goloba v zvezi z imenovanjem članov nadzornih svetov in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika prof. dr. Janvita Goloba in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.
Vprašanje državnega svetnika prof. dr. Janvita Goloba se glasi:
Ali je Vlada Republike Slovenije s svojimi odločitvami pri imenovanju članov nadzornih svetov v podjetjih, kjer ima prevladujoč lastniški delež, tudi preko KAD-a in SOD-a, poskrbela za uravnoteženo sestavo nadzornih svetov v smislu zastopanosti strokovnjakov posameznih tehničnih področij, katerih strokovnost se veže na dejavnost določenega javnega podjetja oziroma delniške družbe (npr. podjetja elektrogospodarstva, železarne, Slovenske železnice, industrijska podjetja - Helios, Nafta Lendava ...)?
Obrazložitev:
V podjetjih, ki so v celoti ali delno v državni lasti ali pa lahko država preko KAD-a in SOD-a z ustrezno sestavo nadzornih svetov uveljavlja svoj interes, je potrebno doseči uravnoteženost v odločanju, ki bo zagotavljalo pričakovani vpliv na povezavo javne razvojno-raziskovalne sfere in managementa, kar navsezadnje narekuje tudi skrb za uresničevanje nalog iz Lizbonske strategije za gospodarsko rast in zaposlovanje.
* * *
Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.
- - -
S pošiljko dne 15.4.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Dora Hvalice Vladi RS in Ministrstvu za zunanje zadeve v zvezi z zagotavljanjem nujne pomoči državljanom Republike Slovenje v tujini, ki se zaradi različnih okoliščin znajdejo v nenadni stiski ali nevarnosti.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Doro Hvalica.
Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 32. seji, dne 20. 4. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Dora Hvalice v zvezi z zaščito interesov državljanov Republike Slovenije v tujini po diplomatskih predstavništvih in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Dora Hvalice in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanji preuči in nanju odgovori.
Vprašanji državnega svetnika Dora Hvalice se glasita:
Kako Ministrstvo za zunanje zadeve z našimi diplomatskimi predstavništvi in konzulati zagotavlja v tujini nujno pomoč državljanom Republike Slovenije, ki se zaradi različnih okoliščin znajdejo v nenadni stiski ali nevarnosti? Zakaj ni minimalni državljanski servis zagotovljen vsaj na naši ambasadi v Bruslju?
Obrazložitev:
Našo državljanko so 18. marca 2005 ob ogledu znamenitosti v Bruslju okradli. Ostala je brez potnega lista, vseh drugih dokumentov in povsem brez denarja. Na lokalni policijski postaji so naredili zapisnik in izdali potrdilo za slovensko veleposlaništvo na Aveniji Luise 179, 1050 Bruselj, kamor so jo tudi napotili. Brez denarja in peš, seveda. Po dobri uri pešačenja ji je okoli 18.00 ure tudi uspelo priti do ambasade. Presenečena je ugotovila, da je zaprta, na zvonjenje pa se nihče ni oglasil. Nikjer tudi ni bilo nobene informacije (npr. telefonske številke), o tem, kam ali koga lahko pokliče. Bil je petek popoldan. Ker ni bilo na vhodu niti urnika poslovanja, je upravičeno predvidevala, da je do ponedeljka prepuščena sama sebi.
Prenočišče in vrnitev v domovino ji je omogočil zgolj splet srečnih okoliščin. Ostal pa je občutek ogorčenosti, začudenja in sramu, da imamo takšno diplomatsko službo.
(Izjava prizadete državljanke in kopija policijskega zapisnika sta v moji dokumentaciji).
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovori.
Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
- - -
Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika prof dr. Janvita Goloba Ministrstvu za notranje zadeve v zvezi z objekti v Gotenici.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 32. seji, dne 20. 4. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika prof. dr. Janvita Goloba glede objektov v Gotenici in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika prof. dr. Janvita Goloba in predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori.
Vprašanje državnega svetnika prof. dr. Janvita Goloba se glasi:
Ali Ministrstvo za notranje zadeve namerava objekte v Gotenici odpreti za javnost?
O b r a z l o ž i t e v:
Seznanjeni smo, da ogled vasi Gotenica ni možen. Območje s posebnim varovanjem loči rampa, ki javnosti onemogoča dostop. Za ogled so javnosti nedostopni tudi objekti pod zemljo.
Za ohranjanje teh objektov se namenjajo javnofinančna sredstva. Odprtje objektov bi pomenil dostop strokovni in širši javnosti do vpogleda v aktivnosti v preteklosti in poživitev dejavnosti v prihodnosti.
* * *
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.
Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
- - -
S pošiljko dne 21.3.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za javno upravo na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede sistema pravil in meril za določanje plač zaposlenim v javnem sektorju.
- - -
S pošiljko dne 30.3.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede oskrbe Novega mesta in širše Dolenjske z zanesljivo električno energijo.
- - -
S pošiljko dne 30.3.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca glede nadzora nad izvajanjem določb zakona o delovnih razmerjih, izvršilnih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca v zdravstvenih ustanovah.
- - -
S pošiljko dne 8.4.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za šolstvo in šport na vprašanje državnega svetnika Toneta Peršaka glede zakonske ureditve organizacije in položaja športa v Sloveniji.
- - -
S pošiljko dne 8.4.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za javno upravo na vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice glede plač direktorjev v javnem sektorju.
- - -
S pošiljko dne 15.4.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi z ureditvijo mejnega vprašanja z Republiko Hrvaško.
- - -
S pošiljko dne 15.4.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za pravosodje na vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana v zvezi z delom državnih tožilcev.
- - -
Dne 13.4.2005 je bila posredovana urgenca Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za odgovor na pobudo državnega svetnika Rada Krpača za poenostavitev postopkov za posege v gozdni prostor - krčitve.
- - -
Dne 15.4.2005 je bila posredovana urgenca Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za odgovor na pobudo državnega svetnika Borisa Janeza Breganta o zdravstvenem zavarovanju občanov.
- - -
Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na pobudo državnega svetnika Jožefa Jeraja v zvezi s premestitvijo mag. Vladimirja Smrtnika na drug oddelek v okviru vlade Zvezne dežele Koroške.
- - -
Na 30. seji 16.2.2005 je državni svetnik prof. dr. Alojz Križman podal ustni predlog za spremembo formulacije dela sklepa pri točki "Pobude in vprašanja državnih svetnikov".
Predlog je obravnavala Mandatno imunitetna komisija. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.
- - -
Na klop na 31. seji 16.3.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Dora Hvalice za začetek volilnih postopkov za volitve v državnem svetu.
Pobudo je obravnavala Mandatno imunitetna komisija. Poročilo komisije, katerega priloga je tudi rokovnik volilnih opravil v Državnem svetu, so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.
- - -
Državni svetnik Doro Hvalica je predlagal 2 urno prekinitev za proučitev veliko količino gradiv, ki so jih državne svetnice in svetniki prejeli na klop
Sekretar državnega sveta Primož Hainz je pojasnil, da so se komisije sestale v zadnjem trenutku, tako da ni bilo več možno pošiljati gradiv po pošti.
Predsednik je predlagal predsednikom komisij, da naj v bodoče sklicujejo seje komisij prej, da bi svetnicam in svetnikom, lahko še pravočasno posredovali gradiva po pošti.
Doro Hvalica se je strinjal, da se na tej seji ne odredi 2 urna prekinitev za proučitev gradiv pod pogojem, da se ta praksa v prihodnje ne bo nadaljevala.
K 3. točki dnevnega reda :
- Predlog za sprejem predloga zakona o dopolnitvi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - zakonodajna iniciativa
Predlog državnih svetnikov Jožeta Ilca in Rada Krpača so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 6.4.2005.
Predlog je obravnavala Komisija državnega sveta za gospodarstvo. Poročilo komisije so prejeli na klop.
Predlog so obravnavale tudi interesne skupine.
Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.
Kratko obrazložitev sta podala predlagatelja Rado Krpač in Jože Ilc.
Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
|
Na podlagi prve alinee 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na 32. seji, dne 20. 4. 2005, določil besedilo predloga zakona o dopolnitvi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in ga na podlagi 114. člena poslovnika državnega zbora (Ur. l. RS, št. 35/2002) pošilja državnemu zboru v obravnavo in sprejem.
Ker gre pri dopolnitvi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za manj zahtevno spremembo, se predlaga sprejem tega zakona po skrajšanem postopku (prvi odstavek 142. člena poslovnika državnega zbora).
Državni svet na podlagi 95. člena poslovnika državnega sveta določa državnega svetnika Rada Krpača kot predstavnika državnega sveta na sejah državnega zbora in njegovih delovnih telesih pri obravnavi predloga zakona.
* * *
Predlog zakona o dopolnitvi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljnjem besedilu ZPPSL (Ur. l. RS, št. 67/93) obravnava tudi izpodbijanje pravnih dejanj. Po členu 125/1 upniki in stečajni upravitelj imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, če ima to dejanje za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov (oškodovanje stečajnih upnikov) oziroma s katerim je prišel posamezni upnik v ugodnejši položaj (naklanjanje ugodnosti upnikov) ter če je druga stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Po četrtem odstavku istega člena se domneva, da je upnik, v korist katerega je bilo storjeno pravno dejanje iz prvega odstavka tega člena, vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo finančno stanje:
če je prejel izpolnitev svoje terjatve, ki še ni dospela, ali je prejel izpolnitev v obliki ali na način, ki ni običajen, če je bilo izpodbijano pravno dejanje, storjeno v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka oziroma predloga za začetek postopka za prisilno poravnavo, če je bil predlog za prisilno poravnavo vložen prej, ali v času po vložitvi tega predloga.
Eno od pravil stečajnega postopka je, da so upniki v enakopravnem položaju v upniškem razredu, v katerem so razvrščeni. Vsak prejme sorazmerno enak del svoje terjatve kot popolno plačilo. Smisel člena 125 je, da onemogoči favoriziranje posameznih upnikov. Upniki bi lahko pred začetkom stečajnega postopka sklepali pravne posle, na podlagi katerih bi prišli do popolnega ali večjega plačila. Po drugi strani bi navedena plačila še bolj zmanjšala aktivo stečajnega dolžnika. Preostali stečajni upniki pa bi dobili manj ali nič. Iz navedenega razloga člen 125/1 ZPPSL dovoljuje upnikom in stečajnim upraviteljem, da izpodbijajo vsako dejanje, ki ga je dolžnik storil pred dnem začetka stečajnega postopka, kadar sta izpolnjena dva pogoja:
izpodbijano dejanje je povzročilo neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov oziroma s katerim je prišel posamezni upnik v ugodnejši položaj, druga stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, je vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje.
Upnik in stečajni upravitelj mora tako dokazati obstoj obeh pogojev.
Četrti odstavek 125. člena istega zakona obrne dokazno breme in domneva, da je upnik, v čigar korist je bilo opravljeno dejanje, vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo finančno ekonomsko stanje.
To pomeni, da je dokazno breme obrnjeno. Stečajni upnik, ki je bil stranka izpodbijanega dejanja, mora dokazovati, da ni vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. V praksi pa se povezuje način izpolnitve terjatve že z nadaljnjim zaključkom, da je vedel za slabo finančno stanje. Pri tem se zlasti omenja "izpolnitev v obliki ali na način, ki ni običajen".
Sodna praksa v Sloveniji je že leta na stališču, da poplačilo terjatev v verižnih kompenzacijah ni običajen način izpolnitve obveznosti, če ni ta način izrecno predviden v pogodbi med strankama. Samo dejstvo poplačila terjatve z verižnimi kompenzacijami predpostavlja, da je upnik stečajnega dolžnika vedel oziroma bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko stanje. Sodišča to stališče utemeljujejo z izključno pravnimi argumenti, na primer, da je po Obligacijskem zakoniku običajno plačilo ob dobavi blaga (to je v osmih do petnajstih dneh od dobave blaga) in da je vsako "plačilo" blaga, razen plačila v denarju, nadomestna izpolnitev, če ni drug način izrecno naveden v prodajni pogodbi.
Zato sodišča odločijo, da mora upnik stečajnega dolžnika vrniti znesek terjatve, skupaj z zamudnimi obrestmi v stečajno maso:
če je bila terjatev "poplačana" s strani stečajnega dolžnika v okviru verižnih kompenzacij, v letu pred začetkom stečajnega postopka, če verižna kompenzacija ni bila predvidena kot način plačila že v pogodbi.
2. Cilji, načela in rešitve zakona
Namen spremembe sedanjega ZPPSL je dodati sedanji 1. točki četrtega odstavka 125. člena točno vsebino. Osnovno pravilo normativne dejavnosti je, da je zakon jasen. To je seveda včasih tudi ideal. Kljub temu pa mora biti zakonsko besedilo takšno, da v osnovi izoblikuje točne termine in pravne standarde.
Sedanji zapis 1. točke 125/4 člena: "... izpolnitev v obliki in načinu, ki ni običajen", predstavlja dejansko stanje pravnega razmerja. Kot običajno ravnanje velja tisto, ki je kot tako splošno sprejeto in se stalno ponavlja v poslovnem svetu.
Osnovno pravilo izpolnitev obveznosti je, da se obveznost izpolni tako, kot je v pogodbi zapisano.
Udeleženci v obligacijskih razmerjih so enakovredni in prosto oblikujejo medsebojna razmerja. Gospodarska dejavnost je svobodna. Pogodbene stranke zato svobodno in samostojno sklepajo pogodbena razmerja. Svobodno sklepanje pogodbenih razmerij pa tudi predstavlja svobodno odločanje o spremembi pogodbenih razmerij, kamor sodi tudi sprememba izpolnitve obveznosti dolžnika.
Pobotanje je zakonsko priznan način prenehanja obveznosti. Sedanji ZPPSL dovoljuje pobot terjatve upnika z nasprotno terjatvijo dolžnika (člen 117/1). To velja samo za primer, kadar obstojata samo dve stranki v pogodbenem razmerju. Nikakor pa ne sme predstavljati ovire, kadar pri pobotanju sodeluje več strank. Vsebina pobotanja je vedno ista. Terjatve ne ugasnejo s plačilom ampak z dejstvom, da se upošteva vrednost ene terjatve in vrednost druge terjatve. Ostane samo presežek ali nič, kadar sta terjatvi enake višine.
Zato se mora v sedanji zakon vnesti določilo, da izpolnitev obveznosti stečajnega dolžnika ni neobičajna, če je stečajni upnik prejel plačilo zapadle terjatve na način, ki je v skladu s pravili obligacijskih razmerij, gospodarsko dejavnostjo, pravili plačilnega prometa in računovodskih standardov. Zakon bi dobil jasnejšo vsebino, preprečila bi se tudi samovolja stečajnih upraviteljev in arbitrarne odločitve.
Dopolnitev sedanjega zakona z določilom, da je izpolnitev zapadle terjatve na drugačen način, kot je bil prvotno dogovorjen, dopustna oblika plačila, ki ne predstavlja sama po sebi domneve, da stečajni upnik ve za dolžnikovo slabo stanje, bi naložila drugemu stečajnemu upniku in stečajnemu upravitelju, da bi moral dokazovati nevestnost stečajnega dolžnika. To pa bi tudi vplivalo na število raznih izpodbojnih tožb in tako zmanjševalo nepotrebne stroške in pripomoglo k skrajšanju stečajnega postopka.
3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih
Francija:
Francija je sprejela trgovinski zakonik v letu 2003. Knjiga 4 obravnava med drugim tudi prenehanje - likvidacijo podjetij.
Člen L621-107 določa:
I. - Nična so naslednja dejanja, če so storjena s strani dolžnika od datuma ustavitve plačevanja:
Neodplačen prenos lastništva premičnine ali nepremičnine. Vsaka zavezovalna pogodba, pri kateri obveznosti dolžnika občutno presegajo obveznosti druge strani. Vsako plačilo v kakršni koli obliki za dolgove, ki niso zapadli na dan plačevanja. Vsako plačilo zapadlih dolgov, izvedeno drugače kot v gotovini, z vrednostnimi papirji, z virmanom, ki jim zakon št. 81-1 z dne 2. januarja 1981 olajšuje posojila podjetjem ali kakšno drugo obliko plačila, splošno dovoljenega v poslovnih odnosih. Vsak polog in vsako hranjenje vsot, izvedeno v skladu s členom 2075-1 civilnega zakonika, ki je zaradi odsotnosti pravne odločbe, je postal obveza v sojeni zadevi. Vsaka sporazumna hipoteka, sodno odločena ali hipoteka zakoncev, ki je določena zakonsko in vsaka pravica do zastavitve na osnovi lastnine dolžnika za prejšnje dolgove. Vsak zavarovalni ukrep, razen če vknjižba ali zaplemba nista izvedena pred datumom ustavitve plačevanja.
II. - Sodišče lahko poleg tega razveljavi neodplačne prenose lastništva iz točk I.1, ki se zgodijo v roku šestih mesecev pred datumom ustavitve plačevanja.
Člen L621-108 določa:
Plačevanje zapadlih dolgov, ki se izvedejo po datumu ustavitve plačevanja in odplačna dejanja, izvršena po tem istem datumu, so lahko razveljavljena, če stranka, ki je imela opravka z dolžnikom, ni vedela za ustavitev plačevanja.
Irska:
Na Irskem stečaj ureja Zakon o stečaju iz leta 1988. Člen 57 določa primere dajanja prednosti upnikom.
Vsak prenos lastništva ali hipoteka nanjo, vsako plačilo, vsaka nastala obveznost in vsak sodni postopek osebe ali sprožen proti osebi, ki ni sposobna poravnati zapadlih dolgov v dobro upnika ali katere koli druge osebe v dobro upnika z namenom, da si tak upnik ali porok ali garant pridobi prednost pred drugimi upniki,velja, če se za osebo, ki se je zadolžila, sodno odredi stečajni postopek v roku šest mesecev od dneva, ko se je zadolžila za uradnega tečajnega upravitelja, tak prenos lastništva kot goljufiv in ničen; ta člen pa ne vpliva na pravice osebe, ki je v dobri veri in proti ustreznemu plačilu pridobila lastninsko pravico preko ali s pomočjo upnika v stečajnem postopku.
a) Če je za neko osebo sodno odrejen stečaj in je v skladu s podčlenom (1) vse postalo nično, ali je bilo nično v skladu z ustreznimi določili veljavnega zakona tik pred začetkom veljavnosti, ki se zanima za lastnino, ki je pod hipoteko ali zastavljena zaradi zavarovanja dolga stečajnika, potem (ne glede na pravice in dolžnosti, ki izhajajo izven tega člena) veljajo za protežirano osebo enake obveznosti in pravice, kot če bi osebno prevzela obveznosti za dolg kot porok v višini hipoteke na premoženje ali vrednosti njegove udeležbe, odvisno od tega, kar je nižje.
b) Vrednost deleža te osebe se določi na dan transakcije, ki predstavlja goljufivo protežiranje in se določi kot da je delež prost vseh bremen, razen tistih, ki so določeni za poravnavo dolga v stečajnem postopku.
c) Pri vsaki vlogi, ki jo prejme sodišče v zvezi s plačilom, ki opozarja na to, da je pri plačilu šlo za goljufivo protežiranje poroka ali garanta, je sodišče pristojno, da razišče vse okoliščine plačila med osebo, ki je prejela plačilo in porokom ali garantom in da v zvezi s tem to plačilo odobri, ne glede na to, da to ni nujno za namene stečaja; v ta namen lahko sodišče odobri, da se v primeru tožbe za izterjavo plačanega zneska obsodi poroka ali garanta kot tretjo osebo.
d) Odstavek (c) velja, s potrebnimi spremembami, v zvezi s transakcijami, ki ne predstavljajo plačil v denarju.
Člen 58 določa izogibanje določenim transakcijam:
Če gre v roku treh mesecev, preden je sodno odrejen stečaj, oseba v stečaj in nato ali proda svojo lastnino po ceni, ki je po mnenju sodišča precej pod tržno vrednostjo, ali sklene posel ali sodeluje pri drugi transakciji, ki ima po mnenju sodišča namen bistveno zmanjšati vrednost zneska za poplačilo upnikov, je za uradnega stečajnega upravitelja taka transakcija nična, razen če je bila transakcija sklenjena v dobri veri in druga stranka v času transakcije ni vedela za stečaj dolžnika. Podčlen (1) ne vpliva na pravice osebe, ki si pridobi lastninsko pravico v dobri veri in za ustrezno plačilo s pomočjo ali preko osebe (ki ni stečajnik), ki je stranka v omenjeni transakciji. Podčlen (1) ne velja za transakcije, omenjene v členu 57 (1) ali v členu 59.
Italija:
V Italiji velja stečajni kodeks. Člen 66/1 navedenega zakonika dopušča stečajnemu upravitelju, da zahteva razveljavitev dejanj, ki jih je storil dolžnik na škodo upnikov v skladu s pravili civilnega zakonika. Po členu 67 istega zakona:
67. Dejanja iz odplačnih poslov, plačila in poroštva
(1) Se razveljavijo, razen v primeru, ko druga stranka dokaže, da ni bila seznanjena z nesolventnostjo dolžnika.
Odplačna dejanja, ki so bila storjena v zadnjih dveh letih pred dnem začetka stečajnega postopka, v katerih opravljene storitve ali prevzete obveznosti dolžnika znatno presegajo, kar je slednjemu bilo dano ali obljubljeno. Odpusti dospelih in izterljivih denarnih dolgov, ki niso bili poplačani v denarju ali z drugimi običajnimi plačilnimi sredstvi, ki so bili storjeni v zadnjih dveh letih pred dnem začetka stečajnega postopka. Poroštva, antihreze ali prostovoljna hipoteka za zapadle dolgove, ki so nastali v zadnjih dveh letih pred dnem začetka stečajnega postopka, za predhodno obstoječe in nezapadle dolgove. Poroštva, antihreze in prostovoljne ali sodne hipoteke za zapadle dolgove, nastali v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, za zapadle dolgove.
(2) Se prav tako razveljavijo, če stečajni upravitelj dokaže, da je nasprotna stranka bila seznanjena z nesolventnostjo dolžnika, plačila likvidnih zapadlih dolgov, odplačna dejanja in tista dejanja, ki vzpostavljajo
predkupno pravico za povezane obveznosti, če so bila storjena v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka.
(3) Določila tega člena se ne uporabljajo za emisijsko ustanovo, za ustanove, pooblaščene za dajanje kreditov pri zastavi, vendar le v okviru navedenih poslov, in za ustanove, ki se ukvarjajo z dajanjem dolgoročnih nepremičninskih hipotekarnih kreditov pod ugodnejšimi pogoji ter če so v nasprotju z drugimi posebnimi zakoni.
4. Ocena finančnih posledic zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
Predlagana dopolnitev zakona nima finančnih posledic za državni proračun. Lahko bo pozitivno vplivala na krajši stečajni postopek in hitrejše poplačilo upnikov.
5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
Predlagana dopolnitev zakona nima drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
Za četrtim odstavkom 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št. 67/93, 39/97, 52/99) se doda peti odstavek, ki se glasi:
"(5) Domneva iz prve točke četrtega odstavka ne velja v primeru, kadar je upnik prejel izpolnitev zapadle terjatve na način, ki ni bil prvotno med strankama dogovorjen, vendar je v skladu s pravili obligacijskih razmerij in v plačilnem prometu (verižna kompenzacija, dajatev namesto plačila, novacija).
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. BESEDILO ČLENA, KI SE SPREMINJA
125. člen
(1) Upniki in stečajni upravitelj imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, če ima to dejanje za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov (oškodovanje stečajnih upnikov), oziroma s katerim je prišel posamezni upnik v ugodnejši položaj (naklanjanje ugodnosti upnikom), ter če je druga stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko - finančno stanje.
(2) S pravnim dejanjem iz prvega odstavka tega člena je mišljena tudi opustitev tega dejanja, zaradi katere je dolžnik izgubil kakšno materialno pravico ali je zanj nastala kakšna materialna obveznost.
(3) Za naklanjanje ugodnosti upniku se šteje zlasti, kadar je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v korist posameznega upnika, katerega terjatev proti dolžniku je obstajala že preden je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, in je upnik zaradi
izpodbijanega pravnega dejanja prejel več kot bi prejel kot stečajni upnik v primeru, da dejanje ne bi bilo storjeno, ali pridobil položaj ločitvenega upnika v stečajnem postopku.
(4) Domneva se, da je upnik, v korist katerega je bilo storjeno pravno dejanje iz prvega odstavka tega člena vedel ali bi moral vedeti, za dolžnikovo slabo ekonomsko - finančno stanje:
če je prejel izpolnitev svoje terjatve, ki še ni dospela, ali je prejel izpolnitev v obliki ali na način, ki ni običajen; če je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka oziroma predloga za začetek postopka za prisilno poravnavo, če je bil predlog za prisilno poravnavo vložen prej, ali v času po vložitvi tega predloga.
IV. OBRAZLOŽITEV PREDLOGA DOPOLNITVE ZAKONA
K 1. členu:
Predlagana dopolnitev bo točno določila, kdaj je stečajni upnik dobroveren in kdaj ne. V prvem primeru bo obdržal prejeto plačilo, saj dobra vera varuje njegov položaj. Ravnal je v skladu s pravili vestnega gospodarja in si prizadeval za
poplačilo svoje terjatve. Pri tem ravnanju ni bilo zlorab in se je samo izpolnila obveznost stečajnega dolžnika. Dopolnitev zakona bo tako varovala vestnega in dobrovernega stečajnega upnika pred raznimi arbitrarnimi odločitvami stečajnih upraviteljev in morebitnimi šikanami.
K 2. členu:
S tem členom se določa začetek veljavnosti zakona.
|
Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
K 4. točki dnevnega reda:
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (ZOsn-D) (EPA 157-IV) - skrajšani postopek
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 18/05.
Predlog zakona je obravnavala Komisija državnega sveta za družbene dejavnosti. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 6.4.2005.
Predlog zakona so obravnavale tudi interesne skupine.
Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 32. seji, dne 20. 4. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje
M N E N J E
k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (ZOsn-D) - skrajšani postopek
Državni svet ugotavlja, da predlagana novela zakona ohranja nacionalno preverjanje znanja le ob koncu drugega obdobja devetletke za učence prostovoljno in ob koncu tretjega obdobja obvezno, odpravlja pa nacionalno preverjanje znanja ob koncu prvega obdobja. Predlagani koncept temelji na oceni Državnega izpitnega centra, da zaključnega preverjanja znanja po veljavnem konceptu devetletke za celotno populacijo v letu 2006-2007 ni mogoče izvesti in zato poenostavlja izvedbo zapletenega oziroma težko izvedljivega postopka ter zmanjšuje obseg potrebnih sredstev za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja. Državni svet tudi ugotavlja, da kljub temu pripravljeni predlog ohranja osnovni namen za zagotavljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa devetletke, to je pridobitev dodatnih informacij o znanju učencev na nacionalni ravni, predvsem pa novela ne pogojuje dokončanje devetega razreda osnovne šole z dosežki učenca pri zaključnem preverjanju znanja.
Državni svet podpira rešitve v predlogu zakona, da se ohranja nacionalno preverjanje znanja le ob koncu drugega in tretjega obdobja devetletke, kot tudi, da uspeh pri zaključnem preverjanju znanja iz treh predmetov ne vpliva več na ocene devetega razreda in s tem tudi na zaključevanje osnovne šole. Vendar ima državni svet pomisleke, kako bodo vpisane ocene iz treh predmetov nacionalnega preverjanja znanja v zaključnem spričevalu vplivale na vpis učencev pri morebitnih omejitvah vpisa v srednje šole.
Državni svet nasprotuje trditvi predlagatelja, da zaključnega preverjanja znanja v letu 2006-2007 za celotno populacijo ni možno izvesti zaradi prevelikih stroškov postopkov, ki bodo zaradi predlagane novele bistveno znižani, ker to ni zadosten oziroma pravi razlog za predlagano novelo, temveč je treba bolj izpostaviti izsledke poskusnega uvajanja programa devetletke.
Državni svet poudarja, da dobra šola veliko stane in da krčenje programov zaradi pomanjkanja sredstev, kar na nek način udejanja tudi obravnavani predlog zakona, pomeni oddaljevanje od temeljnih razvojnih usmeritev na področju izobraževanja.
Državni svet meni, da je zelo vprašljiva določba 64. člena, ki v četrtem odstavku prepušča ministru določitev tretjega obveznega predmeta zaključnega preverjanja znanja izmed obveznih predmetov osmega in devetega razreda, ki ga je po sedaj veljavni ureditvi izbral učenec. Poleg tega državni svet zastavlja tudi vprašanje, kdaj bo minister časovno določil tretji obvezni predmet pred vsakoletnim zaključnim preverjanjem znanja.
* * *
Za poročevalca je bil določen državni svetnik dr. Zoltan Jan.
Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).
K 5. točki dnevnega reda:
- Zaključki posveta " Uresničevanje strategije slovenskega turizma"
Zaključke posveta je pripravila Komisija državnega sveta za malo gospodarstvo in turizem. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.
Zaključke posveta so obravnavale tudi interesne skupine.
Na klop so prejeli tudi predlog sklepov.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejem naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 32. seji, dne 20. 4. 2005, na osnovi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena Poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) ob oblikovanju zaključkov s posveta Uresničevanje strategije slovenskega turizma, ki sta ga pripravila Državni svet Republike Slovenije in Turistična zveza Slovenije, sprejel naslednje
S K L E P E :
Vlada Republike Slovenije je leta 2002 sprejela Strategijo slovenskega turizma za obdobje 2002-2006, ki je poudarjala trajnostni družbeno gospodarski razvoj in globalni prostorski razvoj, ki naj temelji na podjetniškem in projektnem pristopu ter timskem delu. Razvoj slovenskega turizma naj sloni na partnerskem odnosu med javnim, zasebnim in društvenim sektorjem pri oblikovanju turistične ponudbe in pospeševanju razvoja turizma na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da pripravi analizo izvajanja sprejete strategije ter jo po potrebi dopolni in spremeni ter zagotovi medsebojno usklajevanje in sodelovanje vseh resornih ministrstev kot tudi vseh nosilcev javnega, zasebnega in društvenega sektorja pri njenem konkretnem izvajanju. Pri izvajanju Strategije slovenskega turizma je potrebno slediti globalnemu in skladnemu regionalnemu razvoju, pri tem pa upoštevati našo pokrajinsko različnost in specifičnost ter spoštovati in vključevati naše posebnosti ter dejavnike, ki določajo našo identiteto. Pri trženju in oblikovanju naše turistične ponudbe je potrebno povezovanje, sodelovanje, skupno enotno nastopanje in enotno delovanje vseh gospodarskih turističnih subjektov. Državni svet predlaga, da se v Strategiji razvoja slovenskega turizma da turistični društveni organizaciji še večjo vlogo kot predstavnici civilnega in nevladnega sektorja in ji zagotovi delovanje v enakih pogojih, kot ga imata javni in zasebni sektor, pri svojem delu pa naj vključuje tudi prostovoljno delo, kateremu pa je potrebno zagotoviti ustrezne materialne spodbude. Državni svet ugotavlja, da bi lahko od turizma v naši državi zaradi geografskih in naravnih danosti ter vključevanja pomembnih holdingov (Istrabenz, Sava, AC, NFD) v turistično dejavnost imeli večje gospodarske učinke. Zaradi pravilnega zajetja učinkov od turistične dejavnosti bi moralo Ministrstvo za gospodarstvo razviti sistem kazalcev, standardov, definicij in drugih potrebnih sistemskih spremljav za vrednotenje turističnega gospodarstva glede na BDP, število delovnih mest, plačilne bilance, investicij, davkov in drugo. Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za gospodarstvo, da preverita sedanjo organiziranost slovenskega turizma oziroma strukturo programskih usmeritev in turističnih programov v strategiji, ki temelji na produktnem področju (zdraviliški turizem, igralniško-zabaviščni turizem, poslovni turizem), geografskem področju (Julijske Alpe, Pohorje-Maribor, Kras, Obala), programskem področju (3E, 3 A, 3 D) ter navtičnem turizmu in jo ustrezno preoblikujeta, da bo vsem turističnim subjektom omogočen dostop do finančnih vzpodbud. Državni svet ugotavlja, da je Ministrstvu za gospodarstvo uspelo zagotoviti znatna finančna sredstva za razvoj turizma z uvrstitvijo možnosti sofinanciranja turistične infrastrukture iz evropskih strukturnih skladov, vendar pa za termalno-zdraviliški turizem meni, da jim le enkratna vzpodbuda ne izboljšuje konkurenčnih prednosti. Ta se namreč razvija pretežno iz lastne akumulacije, medtem ko sosednja Madžarska in Avstrija podpirata razvoj termalno-zdraviliškega turizma iz nepovratnih državnih sredstev. Po oceni državnega sveta naj Ministrstvo za obrambo čim prej pristopi k spremembi zakona o varstvu pred utopitvami (Ur. l. RS, št. 44/00) in skupaj s pristojnimi ministrstvi popravi in spremeni izvedbene normativne akte (Pravilnik o reševalcih iz vode (Ur. l. RS, št. 44/01), Pravilnik o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih za reševalce (Ur. l. RS, št. 70/03, Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. l. RS, št. 73/03), Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih (Ur. l. RS, št. 88/03), Pravilnik o razvrstitvi kopališč in organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (Ur. l. RS, št. 88/03), ki urejajo delovanje in obratovanje kopališč na podlagi stroškovne ocene vpliva sprememb podzakonskih aktov in pravilnikov na rentabilnost poslovanja kopališč, ki jo je izdelala Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč. Državni svet predlaga Ministrstvu za promet, da spremeni Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. RS, št. 46/2000), ki določa tudi turistično in drugo obvestilno signalizacijo. Ker zdravilišča niso uvrščena v kategorijo kulturnih, zgodovinskih, naravnih znamenitosti ter spomenikov, v nasprotju s prakso sosednjih držav na javnih cestah niso označena, kar pa pomeni izpad označevanja enega najpomembnejših elementov turistične ponudbe Slovenije. To je tudi v nasprotju z obravnavano Strategijo slovenskega turizma, kjer je v poglavju 12.4. strateški ukrep - POSTAVITEV TURISTIČNE SIGNALIZACIJE ZA TURISTIČNE POTI, TURISTIČNA OBMOČJA IN TURISTIČNE ZNAMENITOSTI NA JAVNIH CESTAH. Na posvetu je bil izpostavljen pojav sive ekonomije v turizmu, na kar je državni svet ob raznih priložnostih že večkrat opozarjal in dajal pobude za preprečevanje dela na črno. Vladi Republike Slovenije predlaga, da na področju turizma in gostinstva uvede ostrejši nadzor in sankcije pri delodajalcih, da bodo le-ti prisiljeni zaposlovati in nagrajevati zaposlene na podlagi veljavnih zakonov in kolektivnih pogodbah. Ugotavlja se namreč, da v tej dejavnosti plače zaostajajo za 26 % za slovenskim povprečjem, da ne poznajo zakonsko določenega delovnega časa (dela se ob praznikih, nedeljah, ponoči). Zaradi takih razmer se mladi neradi odločajo za gostinske in turistične poklice in za vso dejavnost je značilno pomanjkanje strokovne delovne sile. V dopolnjeni Strategiji slovenskega turizma je potrebno opredeliti zimski turizem kot produkt in ga kot takega obravnavati na celotnem področju Slovenije ter zagotoviti podobne pogoje financiranja infrastrukturnih objektov kot jih pozna žičničarstvo v Alpah. Igralniški turizem predstavlja pomemben del slovenske turistične ponudbe. Pri igralniški dejavnosti gre za državni monopol. Z odgovorno družbeno politiko je možno maksimirati ekonomske koristi, ob tem pa je potrebno zagotoviti, da bodo negativne socialne in ekonomske eskternalije čim manjše. Tako iz makroekonomskih kot iz družbenih vidikov je potrebno razvijati igralniški turizem, ki je usmerjen predvsem na goste iz drugih jurisdikcij. Pri igralništvu za domači trg pa naj gre politika v smeri ne-stimuliranja potrošnje. Zagotoviti pa je tudi potrebno, da se sredstva koncesijske dajatve resnično vlagajo v spodbujanje razvoja turizma, za vlaganja v turistične projekte, za vlaganja v raziskave kot tudi izobraževanje v zvezi z igralništvom. Državni svet se zavzema za sprejem strategije razvoja mladinskega turizma ter za izdelavo programov in projektov na tem področju. Prav tako se zavzema za internacionalizacijo slovenskih turističnih podjetij ter za podporo in delno sofinanciranje delovanja turističnih podjetij in agencij na tujih trgih. Državni svet tudi predlaga, da se preuči možnost postavitve vseh potrebnih elementov za oskrbo avtodomov na vseh večjih cestnih postajališčih v Sloveniji.
Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 6. točki dnevnega reda :
- Predlog spremembe in dopolnitve Poslovnika državnega sveta
Predlog spremembe in dopolnitve poslovnika državnega sveta, ki jih je predložil državni svetnik Doro Hvalica, so državne svetnice in svetniki prejeli na klop na 31. seji državnega sveta dne 16.3.2005.
Na klop so prejeli sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 18.11.2004, v zvezi z zahtevo za oceno zakonitosti prvega odstavka 100. člena Poslovnika državnega sveta.
Skladno s 105. členom poslovnika Državnega sveta se poslovnik lahko spremeni, če državni svetnik poda pisni predlog za njegovo spremembo in ko predlog sprejmejo državni svetniki z večino glasov vseh državnih svetnikov. Pred glasovanjem državni svet pridobi mnenje komisije pristojne za vprašanje v zvezi s poslovnikom.
Predlog je obravnavala Mandatno imunitetna komisija. Mnenje komisije so prejeli na klop.
Predlog so obravnavale interesne tudi skupine.
Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.
Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Doro Hvalica.
Stališče Mandatno imunitetne komisije je podala njena predsednica Petra Kersnič.
Repliko sta podala Marjan Maučec in Doro Hvalica.
Stališče Komisije za politični sistem je podal njen predsednik mag. Adolf Zupan.
Proceduralno pripombo je podala Petra Kersnič.
Razpravljali so Drago Bahun, Darko Fras, Doro Hvalica, Petra Kersnič, Branko Kodrič, Janez Sušnik, Jože Ilc, Ladislav Kaluža.
Svoje stališče je podal prof. dr. Ivan Kristam, predsednik državnega sveta v I. mandatu, ki je bil vabljen na sejo.
Razpravljali so še dr. Zoltan Jan, Darko Fras prof.dr. Jože Mencinger, Branko Kodrič, Drago Bahun, Jožef Jeraj, prof. dr. Janvit Golob, Marta Turk.
Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli predlog predsednika državnega sveta Janeza Sušnika za dopolnitev prvega odstavka 100 čelna Poslovnika državnega sveta.
Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Na podlagi 101. člena ustave Republike Slovenije in 105. člena poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) je Državni svet Republike Slovenije na 32. seji dne 16. 3. 2005 sprejel
D O P O L N I T E V P O S L O V N I K A
Državnega sveta
1. člen
Prvi odstavek 100. člena Poslovnika državnega sveta se dopolni tako, da se za besedo "poklicno" črta pika in dodata besedi "ali nepoklicno".
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: Državni svet lahko na predlog predsednika državnega sveta z večino glasov vseh državnih svetnikov sklene, da bo predsednik državnega sveta opravljal svojo funkcijo nepoklicno.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
2. člen
Sprememba poslovnika Državnega sveta začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
O b r a z l o ž i t e v
Dosedanji 100. člen Poslovnika državnega sveta je v 100. členu določal, da predsednik opravlja svojo funkcijo samo poklicno, za nepoklicno opravljanje funkcije pa ni predvidel možnosti. Zakon o državnem svetu RS v 62. členu določa, da je funkcija člana Državnega sveta častna ter da ima član Državnega sveta pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije, kar poklicne funkcije predsednika ne onemogoča, omogoča pa tudi njegovo nepoklicno opravljanje funkcije. S tem namenom dopolnitev poslovnika omogoča poleg poklicne tudi nepoklicno opravljanje funkcije predsednika in določa njen način potrditve. Državni svet bo lahko po dopolnitvi poslovnika na predlog predsednika državnega sveta z večino glasov vseh državnih svetnikov sklenil, da bo predsednik državnega sveta opravljal svojo funkcijo nepoklicno, če bodo za takšno odločitev obstajali razlogi, ki bodo prepričali večino vseh državnih svetnikov.
Predlagan sklep NI bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 8 jih je glasovalo za, 22 jih je bilo proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).
Državni svetnik mag. Stojan Binder je glasoval proti predlogu, kar se ni pravilno pokazalo na ekranu, zato se njegov glas smatra kot proti.
K 7. točki dnevnega reda :
- Pobuda za zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega in drugega odstavka 62. člena zakona o državnem svetu
Pobudo državnega svetnika Janeza Sušnika so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 6.4.2005.
Pobudo je obravnavala Komisija državnega sveta za politični sistem. Poročilo komisije so prejeli s pošiljko 8.4.2005.
Pobudo so obravnavale interesne skupine.
Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.
Razpravljali so Jože Ilc, mag. Zlatko Jenko, Doro Hvalica.
Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 32. seji, dne 20. 4. 2005, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena zakona o Ustavnem sodišču Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 15/94) sprejel
Z A H T E V O
za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega in drugega odstavka 62. člena Zakona o državnem svetu (v nadaljevanju - ZDSve) (Ur. l. RS, št. 44/92) in
P R E D L A G A
da Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovi, da je prvi in drugi odstavek 62. člena Zakona o državnem svetu (ZDSve) (Ur. l. RS, št. 44/92) v neskladju z ustavo.
O B R A Z L O Ž I T E V
Državni svet Republike Slovenije meni, da je prvi in drugi odstavek 62. člena ZDSve v neskladju z Ustavo Republike Slovenije iz razloga kršenja načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije (URS) in načela enakosti iz 14. člena ustave.
1. Kršitev načela pravne države (prvi odstavek 62. člena ZDSve)
Določba prvega odstavka 62. člena ZDSve, po kateri je funkcija člana državnega sveta častna, naj bi imela prvenstveno pravni pomen in je v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena ustave, ker ne zasleduje načelo določenosti in jasnosti predpisov kot izvedeno načelo pravne države. Pomen ??časti?¤ in smisel ??častnosti?¤ bi moral biti jasno razviden v vsebini, ki ne bi povzročala nepotrebnih dvoumnosti, različne uporabe zakona in arbitrarnosti državnih organov. Določbe ni možno nedvoumno ugotoviti niti s pomočjo metod razlage niti s stališča predvidljivosti na položaj sedanjih in bodočih državnih svetnikov. Določbe drugih predpisov (npr. Zakon o lokalni samoupravi) kažejo, da čast ni dejavnik, ki bi šele omogočal delo (občinskih svetnikov) na tem področju, pač pa pride v poštev šele pri presoji posameznih dejanj posameznikov, kjer se lahko uporabi kot merilo presoje kvalitete opravljenega dela (npr. Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o sodiščih). Iz Ustave Republike Slovenije in iz ZDSve ni možno razbrati vzrokov in posledic častnosti funkcije, ki so vodile zakonodajalca za sprejem določbe s takšno vsebino in njene potrebnosti v ZDSve, zato Državni svet Republike Slovenije meni, da predstavlja kršitev načela določenosti kot izvedeno načelo pravne države. Zgolj opredelitev, da je funkcija člana državnega sveta častna, dopušča preveliko polje za različne razlage, ki si lahko med seboj nasprotujejo. Honorarni (častni) državni uslužbenci so navadno posebna vrsta začasnih uslužbencev, ki predstavljajo določene strokovnjake, ki v krajšem časovnem okviru opravijo svoje delo; delo državnega sveta je nasprotno vezano na mandat (po trajanju celo daljše od državnega zbora), s sejami, ki se po njihovem številu v veliki meri ujemajo s sejami državnega zbora. Tudi v tem oziru je ZDSve glede častne funkcije šel pod prag dejanskega dela državnih svetnikov.
Državni svetniki so nepoklicni funkcionarji, kar je razbrati iz določb ustave (URS), Zakona o državnem svetu (ZDSve), Zakona o funkcionarjih v državnih organih (ZFDO) in Zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor). Pravice in dolžnosti članov državnega sveta so urejene v četrtem poglavju ZDSve (57. ??? 63. člen) in izhajajo iz (tako kot celoten ZDSve) določb ustave. Ustava ureja državni svet v členih od 96. do 101. člena in v drugem odstavku 96. člena določa, da organizacijo državnega sveta ureja zakon. Pregled določb ustave, ki se nanašajo na državni svet in predvsem določb ZDSve pokaže, da imajo vsi člani državnega sveta enake pravice in dolžnosti razen predsednika državnega sveta, ki ima poleg pravic in obveznosti članov državnega sveta še dodatne naloge, ki so povezane z delom in vodenjem državnega sveta ter s sodelovanjem s predsednikom državnega zbora in drugimi državnimi organi (44., 53. do 56. člen ZDSve). Načina plačila za opravljanje teh nalog predsednika ZDSve ne ureja . Vse posebne pravice in obveznosti, sprotno usklajevanje in zagotavljanje nemotenega delovanja državnega zbora in državnega sveta, kratki roki (tudi najmanj 24 ur!) , večplastno sodelovanje s civilno družbo, stiki s predstavniki drugih držav, zahteve po izrednih ter korespondenčnih sejah in roki, ki so določeni v zvezi s tem, zahtevajo od predsednika državnega sveta njegovo nenehno prisotnost. V konkretnih razmerah dela si je težko predstavljati, da bi predsednik državnega sveta funkcijo opravljal nepoklicno, saj ne bi mogel opraviti vseh obveznosti. To bi pomenilo, da bi bil še naprej zaposlen na delovnem mestu, ki ga je opravljal do izvolitve v funkcijo predsednika državnega sveta, navadno nekje do poznih popoldanskih ur. Kako bi potem v popoldanskih in večernih urejal vse zadeve, ki se tičejo državnega sveta kot celote, ko večina ostalih državnih organov ne posluje več, je povsem nepredstavljivo. Narava dela predsednika namreč zahteva, da predsednik svoj polni dnevni delovni čas porabi za opravljanje svoje funkcije v in v zvezi z državnim svetom . Zaradi navedenega za opravljanje funkcije predsednika ni možno predvideti zgolj ustrezno večje nadomestilo oziroma povračilo, v sorazmerju z izgubljenim zaslužkom zaradi opravljanja funkcije ter ustrezno večjimi stroški, ki so povezani s funkcijo, ki naj bi bila častna. Ustrezno večje nadomestilo ni smiselno za predsednika, ki večino delovnega časa porabi za državni svet, poleg tega pa uporaba nadomestila za izgubljeni zaslužek ni možna, če bi bil predsednik upokojen (če bi bil upokojen, bi prejemal pokojnino in njegovo opravljanje nepoklicne funkcije bi bilo popolnoma humanitarne oziroma karitativne narave) ali nezaposlen. Vprašljiva je tudi uporaba 4. člena Zakona o delovnih razmerjih o elementih delovnega razmerja v povezavi z domnevo o obstoju delovnega razmerja (16. člen ZDR), če ni sklenjena pogodba o zaposlitvi, saj je lahko predsednik že zaposlen. Državni svetniki izmed sebe izvolijo za predsednika nekoga, ki uživa tudi med njimi velik ugled, ki ga je navadno dosegel s svojim delom na določenem področju. To kaže na to, da je imel pred izvolitvijo v funkcijo pomembno in zahtevno mesto na svojem delovnem področju. Ob tem se zastavlja vprašanje poštenega odnosa do delodajalca, saj bi v vlogi predsednika DS navadno ??izgubil?¤ enega izmed njegovih pomembnejših delavcev. Tudi tega takrat po vsej verjetnosti ni imel v mislih zakonodajalec, saj je načeloma predvidel delo svetnikov le na sejah, delo predsednika državnega sveta pa skopo kot "predstavljanje, pripravljanje, sklicevanje in vodenje sej ter njihovo usklajevanje z delom državnega zbora" (44. člen ZDSve).
Dodatne naloge predsednika so bile vnesene v ZDSve predvsem zaradi nemotenega delovanja državnega sveta; nemoteno delo DS pa je vsekakor tudi v javnem interesu. Zgodovinske ugotovitve in zakonodaja iz drugih področij kaže, da pomeni čast predvsem ugled, spoštovanje, občutek velike moralne vrednosti. Za častno dejanje se šteje hrabro, nepogrešljivo dejanje, ki mu gredo ustrezne zahvale in povračila. Dela, ki so storjena v okviru časti, se nagradijo, povrnejo se stroški in nadomestila izgubljenega zaslužka. Zaradi lažjega ločevanja bi lahko ločevali med pomenom časti v družboslovnem smislu (iz katerega izhaja) in pravnem smislu. Okvir častnih ravnanj je navadno tak, da ne zahteva stalnega dela na nekem področju, ki se opravlja v javnem interesu, če pa bi zgolj občasno delovanje bilo na škodo javnemu interesu, oziroma bi se ga dalo bolje zasledovati s poklicno funkcijo, je le ta ob danih pogojih upravičena. Tudi poslanci državnega zbora so si zaslužili takšen ugled in čast, da so jih izvolili državljani Republike Slovenije. V tem (družboslovnem) smislu vsekakor opravljajo častno funkcijo , čeprav svojo funkcijo opravljajo poklicno. V tem smislu tudi občinski svetniki opravljajo svoje naloge častno, čeprav so po Zakonu o lokalni samoupravi funkcionarji, pri tem pa nepoklicni župan kljub nepoklicnosti prejema del plače.
Največkrat je v slovenski javnosti zaslediti, da se čast povezuje s popolno brezplačnostjo (kar ne drži že po sedaj veljavnem ZDSve). Čast in brezplačnost sta bila dejansko povezana samo v rimskem Senatu in delno v angleškem Domu Lordov. Pri obeh je šlo bolj za čast v družboslovnem kot pravnem smislu. Oba sta (in še vedno-Dom Lordov) zastopala predvsem aristokracijo z velikimi posestvi in drugim bogastvom, kar je tudi razlog, da plačila niso potrebovali, hkrati pa so svoje premoženje preko svojega dela v teh organih varovali in celo povečevali. Največkrat se angleški Dom Lordov prikazuje kot najbolj tradicionalen model dvodomnosti, v katerem opravljajo Lordi svoje delo popolnoma brezplačno, kar ne drži. Dvanajst funkcij v tem organu prejema plačo (ker je Lordov na enakih funkcijah več, je dejanskih plač več) . Od članov Doma Lordov se vse bolj pričakuje, da bodo polno zaposleni s svojimi parlamentarnimi dolžnostmi in ta trend se bo najverjetneje nadaljeval. Vse bolj nerealistično je pričakovati, da bodo člani pridobivali svoj zaslužek iz zunanjih zaposlitev. Največkrat člani zgornjih domov prejemajo enako plačo in imajo enake pogoje ter ostale dohodke kot člani spodnjih domov (Francija, Španija, Italija, Avstralija, Nemčija) z izjemo Irske, kjer člani prejemajo zaradi manjšega števila ur zasedanj dve tretjini plače članov spodnjega doma in Kanadi, kjer so plače za polovico manjše od članov spodnjega doma, ker v funkcijo niso izvoljeni (in so tako pri delu neodvisni od volilne baze) .
Glede na vse navedeno je razvidno, da termin čast v prvem odstavku 62. člena ZDSve, omogoča preveč različnih (dvoumnih) razlag, zaradi česar državni svet meni, da predstavlja kršitev načela pravne države.
2. Kršitev načela enakosti in načela pravne države (drugi odstavek 62. člena ZDSve)
Načelo enakosti pomeni eno temeljnih ustavnih norm. Pomeni enakost v in pred zakonom. Z načelom pravne države enakost udejanjanja načelo pravičnosti v ustavi kot v najvišjem veljavnem predpisu pozitivnega prava. Načelo enakosti zahteva, da je treba osebe, ki so enake, obravnavati enako in da je treba neenake obravnavati različno v sorazmerju z njihovo neenakostjo.
Članom državnega sveta za enake pravice in dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZDSve pripada nadomestilo za izgubljeni zaslužek za čas opravljanja funkcije in pravica do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.
Striktno branje določbe kaže na brezplačno opravljanje funkcije državnega svetnika, saj državnemu svetniku pripada le nadomestilo plače in stroški, ki nastanejo v zvezi z opravljanjem funkcije. Besedna sintagma "nadomestilo za izgubljeni zaslužek" kaže, da se državnemu svetniku priznava pravica do nadomestila zaslužka, ki ni nujno pridobljen v klasičnem delovnem razmerju, kot ga opredeljuje 4. člen Zakona o delovnih razmerjih ali celo za državnega svetnika, ki ni v delovnem razmerju, je brezposeln ali v pokoju. Na to kaže tudi 2. člen ZDSve, ko govori o ustrezni dejavnosti oziroma delovnem razmerju ali stalnem prebivališču v volilni enoti. Državni svet izmed celotnih 40 članov kar 22 članov predstavlja lokalne interese, ki so lahko izvoljeni, ne da bi bili v delovnem razmerju ali bi si kako drugače pridobivali zaslužek. Ob izpolnjevanju pogoja iz prvega odstavka 2. člena je pogoj le, da imajo stalno prebivališče v volilni enoti, kar predstavlja bistven pogoj za kvalitetno zastopanje lokalnih interesov, iz katerih prihaja.
Težave se pojavijo predvsem pri določanju in izračunavanju višine nadomestila izgubljenega zaslužka, ki je pri vsaki svetnici oziroma svetniku drugačen in bi ga državni svet moral računati za vsakega člana posebej. Tudi Računsko sodišče v revizijskem poročilu ne navaja, kako bi Državni svet moral izplačevati nadomestila svojim članom. Veljavni zakon določa, da ima član Državnega sveta pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pri tem ne omenja izključno izgubljenega zaslužka pri delodajalcu. Član državnega sveta bi lahko po službenem času opravljal še kakšno drugo pridobitno dejavnost in bi zaradi opravljanja svetniške funkcije izgubil zaslužek. V skladu z zakonom bi mu moral državni svet povrniti stroške tudi za ta del izgubljenega zaslužka, ki bi ga bilo težko dokazati in izračunati. Poleg tega so seje državnega sveta tudi v popoldanskem času, ko svetniki opravijo svoje dnevne delovne obveznosti pri svojem delodajalcu. To pomeni, da so svetnice in svetniki v državnem svetu tudi v času, ko koristijo svoj prosti čas in nimajo neposredno izgubljenega zaslužka. Poseben problem se pojavi pri nezaposlenem članu državnega sveta, za kar ZDSve ne daje nobenih kriterijev za izplačilo ter za svetnika, ki je v pokoju, saj v vsakem primeru prejema mesečno pokojnino. Ne daje jih tudi 13. člen Zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list št., 30/90, 2/91, 18/91, 22/91 in 4/93 in 18/94), ker se veže na osebni dohodek za poln delovni čas. Nadomestilo izgubljenega zaslužka tudi ne more razlikovati dela člana državnega sveta, ki je predsednik ene izmed komisij (delovno telo) z večjim obsegom dela od člana, ki je samo član komisije (oba pa sta hkrati prisotna na seji). Člani državnega sveta prihajajo iz različnih področij dela in delodajalcev. Že primerjava člana državnega sveta, ki prejema zaslužek v višini npr. 200.000 SIT z drugim članom, ki prejema npr. 800.000 SIT, pokaže 4 ??? kratno razliko. V zvezi z opravljanjem enake nepoklicne funkcije, z enakimi pravicami in dolžnostmi, prihaja do različnega obravnavanja enakega dejanskega stanja.
Najbližjo ureditev slovenski glede nadomestil za stroške, pozna angleški Dom Lordov, v delu tistih Lordov, ki ne prejemajo plače. Le ti imajo za vse določeno enako tarifo povrnitve stroškov ne glede na njihove dohodke iz drugih virov. S stališča načela enakosti in enakih pravic in obveznosti, bi bilo primerneje, da bi člani državnega sveta dobivali plačilo po enaki tarifi (npr. sejnine) za nepoklicno opravljanje funkcije, tako kot je to urejeno za občinske svetnike, nagrade za sodnike porotnike in točno določene tarife za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela. Na brezplačnost in nepoklicnost funkcije se ne moremo a contrario opreti na 95. člen ustave, ki določa, da poslanci državnega zbora dobivajo plačo ali nadomestilo, ki sta določeni z zakonom. Določba kaže, da se ustavodajalec ob sprejemanju ustave tudi za državni zbor ni mogel točno opredeliti za plače oziroma nadomestila (poklicno ali nepoklicno opravljanje funkcije) (Zakon o poslancih je alternativno določbo ustave združil v kumulativno in uvedel poklicno funkcijo), medtem ko je ustava celotno organizacijo državnega sveta prepustila zakonu (96. člen URS). Ta člen ustave je tudi edini, ki govori o plači, kar pa ne pomeni, da drugi ne prejemajo plače ali nadomestil (gre za vprašanje kriterijev pri razdelitvi zaslužka). ZDSve pa je uvedel nadomestila izgubljenega zaslužka, kar svetnike postavlja tudi v podrejen položaj s poslanci-župani, katerim pripada za nepoklicno opravljanje funkcije župana poleg celotne poslanske plače še polovica županske.
Nadomestilo izgubljenega zaslužka glede na vse zgoraj povedano, ne more dati zadovoljivih odgovorov tudi za vse situacije, ki lahko nastanejo tako na strani državnega svetnika (zaposlen, nezaposlen, upokojen, samostojni podjetnik, dodatni viri zaslužka, ugotavljanje višine zaslužka) kot tudi na strani državnega sveta (seje delovnih teles in državnega sveta v času delovnih ur, izven časa delovnih ur, dolžine trajanja sej v primerjavi z dejansko odsotnostjo državnega svetnika iz svojega (delovnega in drugega) okolja. Glede na navedeno državni svet meni, da drugi odstavek 62. člena ZDSve poleg kršitve načela enakosti predstavlja tudi kršitev načela pravne države in njenega podnačela določenosti v zakonu.
Državni svet Republike Slovenije naproša za prednostno obravnavo zahteve, da bo lahko nemoteno deloval na področjih, za katera je pristojen in da ne bo trošil odvečnih naporov in energije za neplodno ukvarjanje drugih z državnim svetom in samega državnega sveta s seboj.
Predlagan sklep NI bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 1 je glasoval za, 18 jih je bilo proti in 4 so se glasovanja vzdržali).
Predsednik je zaključil 32. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.
