Magnetogram 7. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

(2. april 2009)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 16.59.

              MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovani državni svetniki, spoštovani vabljeni! Pričenjam 7. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije. Sklical sem jo na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Za današnjo sejo so se opravičili naslednji državni svetniki: Milan Ozimič, Toni Dragar, mag. Stojan Binder, Darko Fras, Drago Žura, Borut Meh in dr. Jože Mencinger. Poleg tega je svojo zamudo napovedal tudi državni svetnik Branimir Štrukelj, ki ga lahko pričakujemo malo kasneje.
Na sejo smo povabili gospoda dr. Franceta Križaniča, ministra za finance, in mag. Andreja Vizjaka, poslanca v Državnem zboru.
O sklicu izredne seje sem obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem 1. aprila 2009 ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je naslednji:
1. Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije,
2. Zakon o spremembi Zakona o davku na dodano vrednost.
Predlagam dnevni red, kot sem ga navedel. Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, predlagam, da o dnevnem redu glasujemo. Najprej ugotovimo prisotnost. (25 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? (27 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAKON O JAMSTVENI SHEMI REPUBLIKE SLOVENIJE.
              Državni zbor je zakon sprejel na 4. seji, v petek, 27. marca 2009, in vam je bil isti dan poslan po elektronski pošti. Zahtevo za sklic izredne seje in predlog za sprejem odložilnega veta Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ste prejeli s sklicem in na klopi. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, katere poročilo ste tudi prejeli. Prav tako ste prejeli predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto. Prosim, če boste imeli amandmaje, da jih vložite v pisni obliki.
Predlagam, da pričnemo razpravo o tem, ali bo Državni svet po končani obravnavi zakona zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije o njem ponovno odloča.
Preden nadaljujemo, želim v naši sredi pozdraviti predstavnike oziroma predstavnice Vlade, gospo mag. Heleno Kamnar, državno sekretarko z Ministrstva za finance, gospo Andrejo Kert, vršilko dolžnosti generalne direktorice z Ministrstva za finance, in gospo Matejo Vraničar, sekretarko z Ministrstva za finance, ki bodo sodelovale tudi pri naslednji točki dnevnega reda.
Predlagam, da pričnemo z razpravo o tem, ali bo Državni svet po končani obravnavi zakona zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije o njem ponovno odloča. Najprej sprašujem predstavnike predlagateljev predloga za odložilni veto, ali želi podati obrazložitev. Izvolite, gospod kolega Peter Vrisk.

              PETER VRISK: Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovana svetnica, kolegi svetniki, predstavniki medijev, predstavnice finančnega ministrstva, vsem skupaj lep pozdrav! Na Interesni skupini kmetov, obrtnikov in svobodnih poklicev smo se odločili, da vložimo veto na Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije.
Državni zbor je Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije sprejel na svoji 4. seji, dne 27.3.2009. S tem zakonom se ureja jamstva Republike Slovenije bankam, ki so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo, za zadolževanje kreditojemalcev, gospodarskih subjektov. V 6. členu tega zakona se opredeljuje gospodarske subjekte kot osebe, organizirane v statusni obliki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji. Zadruge kot gospodarski subjekti niso urejene v Zakonu o gospodarskih družbah, temveč v Zakonu o zadrugah, kot posebnem zakonu, ki se glede posameznih vprašanj sklicuje v več zadevah na več določb Zakona o gospodarskih družbah, vendar zadrug ne opredeljuje kot gospodarske družbe. Navedena določba v predlogu zakona pomeni, da so posojila zadrugam iz jamstvene sheme izključena. Obrazložitev zadevnega člena je v predlogu zakona navajala samo gospodarske družbe oziroma da je to vprašanje v najboljšem primeru najmanj sporno, zato ga je treba tudi jasno urediti.
Treba je povedati, da zadruge kot gospodarski subjekti poslujejo na trgu pod povsem enakimi pogoji kot gospodarske družbe, praktično v vseh dejavnostih, od kmetijstva, predelave do trgovine in tudi drugih storitvenih dejavnosti. Posledice finančne in gospodarske krize pa prav tako prizadevajo zadruge, enako kot druge gospodarske subjekte. Če gledamo podatke Ajpesa, je za leto 2007 oddalo letno poročilo 315 zadrug, ki so povprečno zaposlovale 3.465 delavcev. V primerjavi s številom vseh delujočih gospodarskih družb število zadrug pomeni manj kot 1%. Zato razširitev kroga kreditojemalcev v smislu sprejetega zakona ne bi zahtevala opazno večjih sredstev, vendar bi vključitev v ukrep zagotavljala zadrugam enake možnosti pri opravljanju njihovih dejavnosti in s tem tudi večjo učinkovitost porabe javnih sredstev. Vendar se moramo zavedati dejstva, da razmeroma majhen delež zadrug v celotnem številu gospodarskih subjektov, ki so pravne osebe, ne pomeni, da je prispevek zadrug v posameznih dejavnostih majhen ali celo zanemarljiv. Tako so po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih Ajpes iz letnih poročil za 2007 zadruge na področju kmetijstva predstavljale okoli 24% od skupnega števila gospodarskih subjektov, ki so pravne osebe, k celotnim prihodkom gospodarskih družb in zadrug v tej dejavnosti pa zadruge prispevajo okroglo 50% delež. Tako ti ukrepi, ki ne zagotavljajo enakopravne udeležbe zadrug pri kreditiranju iz jamstvene sheme, prizadevajo kmetijstvo, ki ima že zaradi svojega dolgega proizvodnega cikla specifične potrebe po kreditiranju bolj kot kake druge dejavnosti. Tako neenaka obravnava posredno zadeva tudi položaj bank, ki imajo med svojimi komitenti različen delež zadrug. Zaradi enakih konkurenčnih možnosti zadrug in ustreznega varstva interesov zadružnih članov in zaposlenih v zadrugah bi bilo nujno, da so v pojem "gospodarski subjekti kot kreditojemalci", za katerih obveznosti se izdaja jamstvo, v zakonu v enakih vsebinskih pogojih zajete tudi osebe, organizirane v statusni obliki, ki jo ureja Zakon o zadrugah. Na ta način bo država vsem gospodarskim subjektom ne glede na njihovo zadružno ali drugačno pravno organizacijsko obliko zagotovila enako podporo pri premagovanju finančne krize.
Ko sem se v teh dneh pogovarjal z različnimi ljudmi na to temo, je bilo marsikaj rečenega, "pa zakaj niste tega prej na pristojnih ministrstvih, zakaj je to zdaj, ko je zadeva že tako pozna." Moram povedati, da smo v teh zadnjih mesecih poslali celo vrsto različnih dopisov, od predsednika Vlade do vseh ministrstev. Da smo v tem času samo kmetijskemu ministru napisali 12 dopisov na to temo in je tudi sam zagotovil, da je mnogokrat posredoval tudi na finančnem ministrstvu, vendar na žalost brez odziva. Mogoče še podatek, da smo v tem času - torej to ni prva zadeva, kjer se zadruge izločajo, ampak so v tem času zadruge bile izločene v zadnjih nekaj mesecih iz sedmih razpisov. Torej ta zakon, za katerega danes vlagamo veto, je že osma zadeva, kjer so zadruge brez neke pravne podlage izločene.

Razpisi na katerih smo zadruge že bile izločene, so javni razpis, Manunet 3.. Javni razpis, spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas, javni razpis za sofinanciranje usposabljanje za večjo zaposljivost 2009/2020. Javni razpis, garancije sklada za bančne kredite, subvencijo obrestne mere. Javni razpis neposredne spodbude za skupine razvojne investicijske projekte, operativne programe krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 1007/2013. Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja kadrov z najmanj srednješolsko izobrazbo na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin v letu 2009. To je nekaj razpisov, kjer smo bili izločeni in seveda, kot sem povedal, ta finančna in gospodarska kriza se močno dotika tudi zadrug, živilskih podjetij, ki jih zadruge imamo, in če bomo tako izločeni, bo to hud udarec za zadruge in s tem tudi za slovensko kmetijstvo. In zavedamo se krize tudi v ostalih podjetjih, v ostalih gospodarskih panogah, vendar pa, kot predstavniki kmetijstva, smo dolžni na te stvari opozoriti in jaz upam, da bo s posluhom ta naš predlog tukaj nekako sprejet, in da se takšne napake, takšna izločanja na finančnem ministrstvu v prihodnosti ne bi več dogajala. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Peter Vrisk. Želi predstavnica predlagateljev zakona besedo? Izvolite, mag. Helena Kamnar.

              MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani svetniki! Zakon o jamstveni shemi, ki ga je vlada sprejela, temelji pravzaprav na ukrepih oziroma kompletni shemi ukrepov, ki jih je predlagala Evropska komisija, in ki se jih nekatere države Evropske unije že sprejemale. Bistveni cilj tega ukrepa, ki je vsebovan v Zakonu o jamstveni shemi, je ta, da bi se podjetjem, torej gospodarskim družbam, zagotovil lažji dostop do likvidnih naših sredstev. Prvotno je bil zakon oblikovan na tak način, da bi se vanj vključevala zgolj gospodarske družbe bonitetnega razreda A in B, z mislijo, da vse druge gospodarske družbe, ki imajo slabši bonitetni razred, pridejo v režim državne pomoči v obliki prestrukturiranja podjetij, za kar skrbi Ministrstvo za gospodarstvo. V teku razprave o zakonu v Državnem zboru, je bil zakon potem dopolnjen tudi z gospodarskimi družbami bonitetnega razreda C. Res je, da v razpravi okoli tega zakona, ni bilo izpostavljeno vprašanje zadrug. Res je tudi, da smo na ministrstvu dobili, na Ministrstvo za finance dobili nekaj pisem s področja problematike kmetijstva, vendar se nobeno od njih ni nanašalo na problematiko zagotavljanja likvidnostnih kreditov, ki bi bili namenjeni investiranju in razvojnim nalogam v zadrugah, čemur je namenjen, prvenstveno, Zakon o jamstveni shemi. Menimo, da bi bilo smiselno, da celotno problematiko kmetijstva oziroma gospodarske krize, ki posega na segment kmetijske dejavnosti, obravnavamo skupaj in se dogovorimo za morebitne ukrepe, ki bi bili na tem področju nujno potrebni. Mi imamo številne pobude, ki gredo v smer davčnih olajšav in podobnih zadev, in zato bi jaz predlagala, da vendarle ne ustavite tega izjemno potrebnega zakona, da gospodarstvo začne funkcionirati, in da se dogovorimo in proučimo problematiko kmetijstva, ter najdemo neke rešitve v sklopu tretjega paketa kriznih ukrepov, ki jih vlada že pripravlja.
To bi bil predlog, sedaj pa je na vas ali ga sprejmete. Jaz bi še enkrat apelirala na to, da je kakršnokoli zavlačevanje sprejema tega zakona, bo povzročilo najmanj dvomesečen zamik njegove realizacije in to bi povzročilo po naši oceni več škode kot koristi za celotno slovensko gospodarstvo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Sprašujem predstavnika, torej poročevalca Komisije za gospodarstvo, obrt in turizem, če želi besedo? Pisno stališče komisije imamo. Komisija je predlog za odložilni veto podprla. Kolega Kovšca, želite še dodatno obrazložiti stališče? (Ne.) Hvala lepa. Sedaj sprašujem predstavnike interesnih skupin, če kdo želi spregovoriti o predlogu za odložilni veto? Če ne, potem dovolite, da se prijavim sam k besedi in potem nadaljujemo za razpravo. Prosim podpredsednico, če vodi sejo.

              MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovane kolegice, kolegi, predstavniki vlade. Gospe in gospodje. Najprej dovolite, da se z veliko simpatijo in spoštovanjem spomnim našega sodelovanja v parlamentarnih klopeh v mandatu 2000-2004 in sem zato sem zelo vesel, ko gospod Heleno Kamnar zopet vidim v parlamentarnih klopeh. Vendar pa sigurno ne po njeni zaslugi registriram signale z Ministrstva za finance v zadnjem obdobju za nekoliko manj koherentne, kot bi si želel. Ampak naj jasno povem v samem začetku svoje razprave, da predloge za odložilni veto v tem primeru osebno ne podpiram. Ne podpiram ga zato, ker je v nasprotju s tisto prvo prioriteto, ki smo jo tudi v Državnem svetu opredelili pri predlogu kriznih ukrepov vladi in sicer likvidnost. Takoj za tem pa želim izraziti strinjanje z vsemi argumenti, ki jih je navedel kolega Peter Vrisk. Kajti zelo visoko v prioritetah smo v Državnem svetu navedli tudi podpiranje pridelave, predelave hrane. Ne vidim nobenega razloga, da se kmetijske zadruge izločajo iz tega zakona. Ne mi zameriti, gospa mag. če sem dobil vtis, da je pogled Vlade, Ministrstva za finance na kmetijstvo nekoliko površen. Kajti zadruge se v svojem bistvenem delu popolnoma po svojih dejavnosti enačijo s kapitalskimi družbami. Kmetijstvo in zadruge ni ena in ista stvar. Strinjam se z vami, da je smiselno kmetijstvo gledati in reševati posebej. Seveda ne na neki osnovi percepcije, da so subvencije neka podpora, ki jih kmetje dobijo in jim je za to luštno. Subvencije so na žalost ali kakorkoli dejstvo je, so način financiranja kmetijstva v sklopu skupne kmetijske politike. To niso neki darovi, ampak je to način, kako kmetijstvo funkcionira, saj verjetno ta način ni idealen, ni najboljši in bi ga bilo smiselno dograjevati, ampak tak je. Zato se mi zdi, da bi bilo potrebno zadevo pogledati bolj vsebinsko, bolj precizno, vendar sedaj se pa realno vprašam, če podpremo ta veto, kaj smo dosegli? Jaz sem že na začetku povedal, da ne bi dramatiziral, da veta v tem primeru ne podpiram, čeprav so argumenti zelo utemeljeni. Ampak mi argumentov, v katerih je zelo plastično spregovoril kolega Vrisk s podporo vetu na ta zakon, ne bomo rešili teh problemov. Rešiti pa jih moramo. In njegova razmišljanja in razmišljanja interesne skupine in tudi komisije za gospodarstvo, osebno zelo podpiram. In mislim, da bomo morali tudi pritisniti z vsemi našimi močmi argumentov na to, da z zakonodajno iniciativo ali z ustavno pritožbo zadeve podpremo. Vendar pa je likvidnost 99-ih% slovenskega gospodarstva sedaj v veliki meri odvisna od tega, kako hitro bo zaživel Zakon o jamstveni shemi. In to je tudi tisti temeljni razlog, zaradi katerega v tem konkretnem primeru osebno predloga za veto ne morem podpreti. Hvala lepa.

              PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala predsednik. Se še kdo javlja k razpravi? Gospod Zupančič.

              CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem svetnikom, svetnici in pa vodstvu, predsedniku.
Jaz bi rekel dve stvari. Malo me je presenetila ta razprava predsednika. Mi smo na zadnji seji, ko smo sprejemali tisto tako imenovano, ukrepe za blažitev posledic krize, smo izrecno napisali v kmetijskem delu, da bomo zadružništvo skušali izenačiti z gospodarskim družbam, da jih ne bomo, ker na to je takrat že Vrisk opozoril. In to je, kdor bo pogledal ta dokument še enkrat bo videl, da je to že tam napisano. In mislim, da je prav v smislu tega dokumenta tudi ta veto potem tudi sprožen. Da enkrat se ta stvar pa mora nehati. Vrisk je naštel že pet, mislim, da je bil petkrat šikaniran nad zadružništvom, napram gospodarskim družbam. In enkrat se mora ta zadeva nehati, ni pa tako nepomembno, tudi zadružništvo je ranljivo, tudi zadružništvo lahko kaj hitro zapade v krizo, zaposluje kot smo slišali preko 3 500 delavcev in jo lahko primerjamo z bilo katero firmo v Sloveniji, ki je ta trenutek še kako potrebno tega. Tako, da tudi zadružništvo v tem trenutku, če pogledamo bolj detajlno bomo videli, da ni stvar tako rožnata, da bi lahko kar roke dvignili. To pobudo glede na to, da ministrstvo ni pač reagiralo na to pismo, ki so iz zadružne zveze poslali, pač je dal pobudo na zadnji seji komisije in pobuda je bila sprejeta, samo eden je glasoval proti, drugače pa so bili vsi člani zato, da pobuda, ravno ta pobuda, se pravi za dejansko to, se pravi pri jamstveni shemi za uravnoteženje zadrug in pa gospodarskih družb, pač da gre naprej, seveda v kolikor je časovno možno. Zdaj smo pa videli, da je bil zakon sprejet že v petek in nam ni preostalo drugega, kot ta veto danes.
Rad bi še rekel naslednje. Ustava tudi govori o podjetništvu 74. člen. In pravi, dejansko podjetniško je vsaka gospodarska združba, je pa različno urejena. Lahko je o zakonu o gospodarskih družbah, lahko je pa tudi o zakonu o zadružništvu. Gre pa za isto zadevo in če je upravičena ena sfera gospodarska, potem je tudi druga. Tako, da mislim, da gre tukaj za neke vrste ustavne enakosti. Tako, da jaz še enkrat pravim, da iz dveh vidikov. En vidik je enakopravnost gospodarskih družb in pa drugi vidik je ta, da se mora to šikaniranje enkrat nehati, da se ta veto sprejme in jaz verjamem, da so poti, ki bodo tudi to pot skrajšale tudi, če je ta veto izglasovan, da je lahko bistveno v krajšem času kot v dveh mesecih ta zadeva popravljena. Popravljena pa tako, da bo pač pravična za vse, ki delajo v gospodarstvu. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Zupančič. Besedo ima kolega Klemenc.

              MARIJAN KLEMENC: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem! Nadaljeval bi tam, kjer je kolega Zupančič končal. Mi vendarle imamo to Komisijo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in res je, tam smo večinoma z enim glasom proti potrdili predlog kolega Vriska.
Moramo reči, da zadruge večinoma, vsaj koliko jaz poznam, vodijo tisti, ki so na nek način tudi kmetje ali pa prihajajo iz kmečkih družin. In če koga, potem vodi kmete nek zdrav razum in po mojem mnenju gospodarijo in ravnajo pošteno in nepokvarjeno. Zadruge zagotovo niso tisti subjekti, ki bi se v preteklosti ali pa sedaj pokazale, žal, kot nekateri, bom tako rekel, kot vsi drugi tajkuni, ki so delali bolj zase in ne za dobro širše družbe. Saj vemo, kdor najame kredit, če ga bo najela zadruga, bo morala tudi nekaj za to založiti, predvsem mislim tu na hipoteke.
Seveda, zdaj s tem, ko izpostavljate hitrost sprejemanja zakona in ne nazadnje tudi zaustavitev s tem našim vetom, mi v Državnem svetu zagotovo nismo krivci, na katere bi nekdo lahko kazal. Na to bi bilo treba misliti prej, ko se je zakon sprejemal in so se zadruge umaknile iz tega zakona. Sprašujem se, kje je pravzaprav ta kolizija, če je sploh kje, pa mi naj nekdo razloži, med zakonom o jamstveni shemi in ZGD-jem. Če je kdo do sedaj delal trdo in ni jadikoval, so to kmetijske zadruge in njihovi delavci. Problemov je še vedno veliko in gotovo bodo tudi ti potrebovali neka sredstva, sicer bodo dajali na cesto svoje delavce, tako kot druge gospodarske družbe. Lahko rečem zase, ki prihajam s Koroške, in zatrdim, da je sedaj v tem obdobju izgubilo delo kar precej ljudi, ki so bili zaposleni v gospodarskih družbah. Mislim pa, da niti eden, ki je delal v neki močnejši kmetijski zadrugi, ni izgubil službe.
In seveda, na koncu, ker mi ni vseeno za tiste, ki ne združujejo samo tistih, ki prodajajo, zadruge pač prodajajo, ampak ker mi ni vseeno tudi za tiste, ki proizvajajo hrano in so v tej asociaciji združeni, bom ta veto podprl. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Reven ima besedo.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Ko sem prebiral to jamstveno shemo, sem naletel na dvoje protislovnih dejstev. Prvo dejstvo je, pri čemer se strinjam z izrečenim, da z izglasovanjem veta prenesemo izvajanje zakona na kasnejši datum. Ne strinjam se, da sta za to potrebna dva meseca. Po drugi strani pa sem v 13. členu, ki govori o provizijah, opazil, da so izpuščena mikro podjetja. V osnovnem  zakonu, Zakonu o gospodarskih družbah, so mikro podjetja zajeta, tu jih pa ni. In s tako pripravljenim zakonom se jaz ne strinjam, zadevo je treba res dodelano narediti.
Po eni strani je res, da bodo največ prinesla velika podjetja glede zaposlitev, glede tega, da bo manj nezaposlenih; to je ena stran tehtnice. Druga stran tehtnice pa je, da je pa velika možnost, da mikro podjetja prevzamejo del teh nezaposlenih, kajti v mikro podjetjih se lahko lansirajo tisti izdelki, tiste storitve in tiste dejavnosti, ki so na trgu v majhnih količinah in je lažje pridobiti tržno nišo.
Kot sem rekel, obe dejstvi sem zelo tehtal, kaj je boljše, in na koncu sem se odločil, da bom ravno zaradi mikro podjetij bom ta veto podprl. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima kolega Bahun.

              DRAGO BAHUN: Hvala lepa, predsednik. Jaz tega veta ne bom podprl. Absolutno se strinjam z diskusijo predsednika Blaža Kavčiča. Absolutno se strinjam tudi s tem, da je na nek način treba v nadaljevanju problematiko zadrug rešiti. Toda glede na to, da izhajam iz gospodarstva, iz velike izvozne družbe, mi verjemite, da zelo dobro vem, pred kakšnimi odločilnimi trenutki se sedaj tudi v smislu likvidnosti slovensko  gospodarstvo, še posebej pa izvozno gospodarstvo, nahaja. Upam si reči, da sta meseca april in maj ključna za slovenska gospodarska podjetja. In vsako zavlačevanje tega razreševanja pomeni veliko odgovornost. In si res ne bi upal, da bi Državni svet to odgovornost ali pa to situacijo prevzel na sebe. Apeliral bi tudi na to, da je od tega, kako se bodo stvari odvijale v naslednjih mesecih, v veliki meri odvisno tudi vprašanje brezposelnosti v letošnjem letu. Tu ne gre za 3.000 ljudi, temveč gre tu za več 10.000 ljudi. In dajmo imeti zdravo pamet! Apeliram na vse kolege svetnike in svetnico, da tega veta ne podprejo, da omogočimo, pod narekovaji, "svežo kri" slovenskemu gospodarstvu. Absolutno pa podpiram, da je treba to vprašanje zadrug tudi na nek način v dogledno kratkem času sistemsko rešiti. Skratka, tega veta nikakor ne podpiram. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Bahun. Besedo ima kolega Otoničar.

              VINCENC OTONIČAR: Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem navzočim! Moram reči, da se strinjam kar z vsemi predgovorniki. Res je, da imamo probleme, ker so tudi zadruge odvisne od gospodarstva, gospodarstvo od zadrug, pa tudi ljudje, ki delajo v teh zadrugah, in ne nazadnje tudi sami proizvajalci, kmetje, ki poslujemo s temi zadrugami.
Mislim, da je Vlada prehitro sprejela te ukrepe in teh zadev ni zadosti proučila. Tudi sami gospodarstveniki, sicer nekateri bolj glasno, nekateri bolj potihoma, govorijo, da ta zakon ni v redu, vendar je v skrajni sili tudi ta dober. Tako da se pri hitenju delajo tudi napake, in mislim, da se da vsako napako tudi popraviti.
Kot je že kolega Vrisk povedal, je res, da v marsikaterih razpisih zadruge ne morejo kandidirati, ki bi lahko, tudi kar se tiče razvoja podeželja in ostalih zadev veliko prispevale, pa so iz tega sedaj izpadle. Nekako bi se lažje odločil proti vetu, če bi mi lahko nekdo od vas povedal - sicer ni ministra, ki je politik in je bil tudi najbrž pretekli vikend na koalicijskem usklajevanju glede sprejemanja nadaljnjega paketa protikriznih ukrepov za rešitev gospodarske krize. Vprašanje je, ali so v tem paketu zadruge ponovno izpuščene ali so v tem paketu vendarle zajete. Mislim, če vemo, da je kriza, bi se moral tudi Državni zbor tega zavedati, in če je res problem za gospodarstvo, kar verjamem, da je, če pade veto, naj zakon čim prej ponovno obravnavajo in popravijo. Saj če se zavedajo gospodarske krize in da moramo vsi prispevati k ublažitvi te gospodarske krize, bi moral tudi Državni zbor po hitrem postopku na izredni seji sprejeti spremembo tega zakona, ker tudi za kakšne manj pomembne stvari Državni zbor skliče izredno sejo, da po hitrem postopku nekaj sprejme, bolj zaradi političnega prestiža. In mislim, da bi morali tako ukrepati tudi zaradi zadrug, da se ta zakon popravi. Tega veta pa ne bi podprl, če bi mi kdo od predstavnikov ministrstva zagotovil - ker ministra ni tukaj, niti tistega od predstavnikov Vlade, ki o tem odloča, državni sekretarji o tem ne odločate -, da bodo zadruge rešene v najkrajšem času in da se bo ta stvar sprejela, sicer tega zakona ne morem podpreti. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Otoničar. Besedo ima kolegica Jerkič.

              LIDIJA JERKIČ: Rada bi obrazložila, zakaj bom glasovala proti temu vetu.
Z vsem spoštovanjem do argumentov kolegov iz zbornice oziroma iz zadrug, jaz verjamem, da ti argumenti držijo in da se jih izpušča iz ukrepov, ki se pripravljajo v tej državi. Pa vendar, v tem delu se mi zdi, če sem dobro poslušala obrazložitev pripravljavca zakona, da ta zakon vendar ni bil namenjen vsem pravnim subjektom v Sloveniji, ampak tistim subjektom, ki so morda, pod narekovaji, paradni konji in ki še imajo možnost, da izvlečejo to naše gospodarstvo iz krize.
Kar je rekel kolega Bahun, tudi po mojih občutkih, pa sem uradno iz drugega tabora, se pravi, sindikalnega, drži. Po vseh informacijah, ne samo iz enega podjetja, ampak s celotne kovinske pa elektroindustrije, se je sedajle pravzaprav preveša v neko smer. Naši delavci bodo čez en mesec ali pa dva meseca brez plač. Pa jih ne gre za 3.500, ne podcenjujem številke 3.500, gre za 50, 60 tisoč zaposlenih. Vprašanje je likvidnost, vprašanje je zagotavljanje garancij, vprašanje je, ne vem če je ta zakon zveličaven, ampak v določenem primeru bo gotovo pomagal. Če bomo izglasovali veto, smo stvar potegnili za naslednja dva meseca. Težko predavamo Državnemu zboru, da se mora obrniti, vendarle so verjetno imeli te argumente o katerih se sedajle pogovarjamo, že na seji, ki so o zakonu odločali. In dvomim, če se bo zadeva spremenila, v dveh mesecih, če mi veto izglasujemo. Jaz sem že na komisiji predlagala, da morda oberemo drugo pot. Saj ni veto edina pot. Če ja zakon pomanjkljiv, lahko preko zakonodajne iniciative predlagamo spremembo tega zakona. Morda lahko, če je v nasprotju z ustavo, sprožimo ustavni spor. Mislim, da imamo tudi druge mehanizme, zato da ne bomo imeli slabe vesti čez dva meseca, ko se bo tudi nam obešalo za vrat, da smo krivi za to, pač gospodarski subjekti propadajo in jaz mislim, da v tem primeru celo opravičeno, da pridemo do enakega cilja. Zato predlagam, da razmislite o tem, ko boste glasovali, tudi zaradi tega, ker če se jaz prav spomnim, so nas vse skupaj polna usta kako država ne reagira pravi čas. Sedajle se je obrnila toliko hitro, da ji očitno mi ne moremo slediti, pa to ni prav. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolegica Jerkič. Oprostite, sedaj pa moram biti natančen. Samo malo, ker so tri prijave. Najprej se je prijavil gospod Šuštaršič. Samo dovolite! Potem naslednji je bil kolega Kovšca in potem dr. Golob. Kolega Šuštaršič, izvolite, imate besedo.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Torej jaz sem zelo vesel te relevantne razprave, ampak rad bi, da ne bi dolgovezil, se zgražal nad tem, da mi danes zelo razumno razpravljamo o eni, bi rekel razumski stiski, ko so eni in drugi argumenti relevantni. Zakaj nimamo priročne rešitve? Zato, ker imamo v Poslovniku Državnega zbora nesmiselno s stališča parlamentarne demokracije absolutno nesmiselno oviro, da ne moremo legalno predlagati Državnemu zboru, da to našo opredelitev, ki jo danes argumentirano predstavljamo, predložimo Državnemu zboru, da o njej kot dopolnitev zakona ponovno izglasuje. In naj se tam na političnem nivoju razčisti. To, da smo mi v Državnem svetu, takemu mučnemu razumskemu konfliktu izpostala, to je absolutni nesmisel in ni v skladu z Evropsko civilizacijo. To hočem poudariti. Razumem vse argumente gospodarstva, ker mu tudi nekako pripada, ampak po drugi strani pa tudi razumem produkcijo hrane pa zadružništva. Pa to je nesmiselno, kar se nam dogaja. Zato jaz mislim, da dajmo še en napor narediti, da tej družbeni norosti, bi jaz temu rekel, ko je enkrat stvar racionalno postavljena, da iz nekih nerazumnih razlogov ne moremo pametno odreagirati.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Šuštaršič. Jaz si bom dovolil samo eno proceduralno pripombo oziroma dve.
Eno je, kolega Reven je predlagal, da po tem, ko zaključimo debate, bomo napravili 10 minut odmora.
Drugo pa to, drugo proceduralno zadevo, kar je odprl kolega Šuštaršič, bi jaz samo morda nekoliko dopolnil in položil na srce tudi gospe državni sekretarki. Mi se kot Državni svet pogajamo sedaj že v drugem krogu z Državnim zborom, o spremembi poslovnika Državnega zbora s katerim bi uvedli četrto banje zakona, ki bi bilo zelo koristno tudi za lažje razreševanje takih problemov kot ga imamo na mizi danes. Pomeni, da bi lahko dali veto samo na en člen zakona in najmanj toliko pomembno, da bi poslanci Državnega zbora sploh dobili možnost, da se o stališču Državnega sveta najprej razmisli o, debatira in potem zavzamejo stališče. Te možnosti v dosedanjem Poslovniku Državnega zbora ni in o tem ima kolega Šuštaršič zelo prav.
Če samo za primer navedem; v nemškem parlamentarnem sistemu je ravno v tej interakciji v usklajevanju med obema domovoma, se doseže boljša kvaliteta zakonov. To je samo eden od primerov. Zakaj se gremo pri nas ta digitalni primitivizem, ki nam je v breme tudi v takih situacijah, ko nas tišči ena konkretna zadeva v recimo okviru enega izjemno pomembnega strateškega zakona, ki ga kot celoto podpiramo, notri je pa nekaj s čimer se pa dejansko, tako kot so nekateri razložili, ne moremo strinjati in sedaj je težka dilema. Besedo ima kolega Kovščca.

              ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa za besedo. Spoštovana kolegica in kolegi! Jaz bi rad samo spomnil na eno izmed sej, rahlo daleč nazaj, ko sem predlagal kot predstavnik drobnega gospodarstva obrti in turizma, uvajanje olajšav za drobno gospodarstvo. Takrat je bilo skupno mnenje, da olajšave za vse ali za nobenega. Parcialne rešitve za določene gospodarske subjekte so nepravične, nekonsistentne in predstavljajo več težav kot koristi. S kolegom Papičem sva imela takrat rahel diskurz, vi ste me opozarjal, da če olajšave, potem za vse. To smo imeli tudi na komisije, in za vse generalno, če ne pa za nikogar. To je bilo načelno stališče, ki ga globoko spoštujem in podpiram. Ampak v tem primeru sedaj ga pa tudi spoštujem in podpiram. Če so olajšave za vse gospodarske subjekte, ne glede na pravno organiziranost, prav, če pa niso za vse, potem pa naj ne bodo za nobenega. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Kovšca. Besedo ima kolega dr. Golob.

              PROF. DR. JANVIT GOLOB: Poglejte, težko je spregledate vse argumente, ki jih je povedala ena ali druga ali tretja stran in se sedaj odločati. Zakon je strateško potreben, po drugi strani se ne sme šikanirati oziroma spregledati ene tako močne gospodarske veje, kot je kmetijstvo. Sedaj pa, da se o vetu, kjer si Državni svet ne more popustiti, če ne boste vi sprejeli tega zakona pravočasno, pa delavci plače ne bodo dobili. Takega pritiska mi ne moremo zdržati. Lahko pa vprašamo sedajle, spoštovane gospe iz ministrstva za finance sledeče; V kakšnem najhitrejšem času je možno te korekture uvest in po hitrem postopku pripeljati zakon nazaj v parlament, da se ne bo valjal po skupščinskih klopeh, da bo šel najprej iz ministrstva oziroma v parlamentarne skupine, na Komisijo za gospodarstvo, na izredno sejo Državnega sveta in mi imamo to pred 1. majem pospravljeno. Če se le hoče. Če bi bilo pa še bolj urgentno, bi bilo pa čez štirinajst dni. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Golob. Besedo ima kolega Mihelčič.

              JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana kolegica, spoštovani kolegi! Verjetno je prav, da pojasnim tukaj svoj pogled na ta odložilni veto, glede na to, da sem član komisije za kmetijstvo, in da sem na komisiji podprl predlog gospoda Vriska, ki je bil naravnan v tej smeri, da se predlaga predlagatelju zakona in Državnemu zboru, da ob sprejemanju upošteva tudi enakopravnost zadrug in da v ta Zakon o jamstveni shemi zajame zadruge. Moram reči, da sem z veseljem tak predlog podprl in da sem tudi bil na nek način žalosten, ker ta zadeva ni bila sprejeta in poznam kmetijstvo, ker sem tudi sam kmet, vem v kakšnih težavah je in kako težko priti do denarja, tako da moja podpor ni šla v tej smeri veta. Na drugi strani pa po sprejemu tega zakona poslušam vsakodnevno pri novicah en kup težav po podjetjih, odpuščanja, krajšanje delovnega časa, predvsem likvidnostne težave, tako da ne bi ponavljal tega, ker gospodarstveniki vedo verjetno bolj od mene. Ampak sem pa zaradi teh problemov pred neko dilemo, ali ta veto podpreti ali ne.
Strinjam se z razpravami, ki so jih imeli razpravljavci pred mano do te mere, da je za kmetijstvo treba nekaj narediti in poslušal sem tudi gospo državno sekretarko, ki je omenila možnosti za kmetijstvo v tem tretjem vladnem paketu in zastavljam ji vprašaje. Če ima kakšne konkretne predloge v tej smeri ali pa če da lahko konkretna zagotovila, da bo pa v tem tretjem paketu, ki prihaja kmetijstvo enakopravno obravnavano in da bodo v tem tretjem paketu zadruge obravnavane kot enakopravne subjekt? Rad bi predvsem potrditev v tej smeri. Prav je pa tu, da povem zaradi navedenega in predvsem zaradi tega, ker če damo na eni strani na vago nekaj 100.000 zaposlenih, na drugi strani pa zadruge, ki se srečujejo s težavami, jaz tega veta ta moment ne bom podprl. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Mihelčič. Kolega Korže ima besedo.

              JOŽE KORŽE: Lep pozdrav!
Jaz bom ta veto podprl. Ravno iz tega vidika, ker je diskriminatorno do enega dela gospodarstva v tej državi. Jaz mislim, da je celo namenoma bilo spuščeno to ven, da ni v tej jasni shemi zadruge, bi rekel ta gospod Bahun, naj bo pa odgovornost na nas bila, če veto podpremo. Mi bomo zdaj.../nerazumljivi./.. v tisti drugi del realnega gospodarstva, ki ne bo dobil takoj teh kreditov. Jaz mislim tako kot je rekel dr. kolega, da to je lahko tudi v 14-ih dneh urejeno, pa najkasneje v enem mesecu, da so zadruge zraven notri. Mislim, da se podcenjujejo zadruge tu oziroma v tem delu kmetijstvo, češ ti bodo že preživeli, preživeli kmetijstvo je preživelo, vojne je preživelo, vse ujme, pa še bo zdaj. Jaz mislim, da je treba to pustiti notri zraven in potem zakon naj gre v izvajanje.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Jenčič ima besedo.

              MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo. Povedal bi, da bom ta veto podprl, in sicer iz razloga, ker danes nisem slišal razumnega pojasnila zakaj so zadruge izpuščene iz te jamstvene sheme, razumnega razloga danes ni bilo povedanega. In če je temu tako, potem ocenjujem, da gre za napako, napako v zakonu, ki je ni storil Državni svet, temveč Državi zbor, pred njim pa predlagatelj. In Državni svet ne nosi odgovornosti, če zakon ne bo sprejet v četrtem branju, ampak Državni svet daje možnost samo zakonodajalcu, da svojo napako popravi in ta napaka se da popraviti, ocenjujem, relativno hitro. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Kolega Majes ima besedo.

              BRANKO MAJES: Hvala za besedo. Ne bom razpravljal o zakonu, ker sem na komisiji. Po naravi sem zelo racionalen človek. Vi točno veste, da je razmerje sil v parlamentu takšno, da tudi če izglasujemo veto bo zakon sprejet. S tem nismo dosegli nič. Mislim, da bomo največ naredili, da dobimo zagotovilo s strani ministrstva, da bodo za zadruge poskrbeli in da bodo sami dali po hitrem postopku dopolnitev zakona, če se bomo pa igrali, potem pa se lahko zgodi, da bodo na žalost zadruge, tako kot so že večkrat kot je bilo povedano, izpadle, tudi tokrat izpadle. Jaz bi pozval državno sekretarko, da jasno in glasno obljubi, da bodo v tretjem paketu poskrbeli tudi za zakone, danes pa predlagam, da zavržemo veto.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Majes.

Kolega Zoltan Jan ima besedo. Izvolite.

              DR. ZOLTAN JAN: Jaz se pridružujem temu stališču in opozarjam na vlogo Državnega sveta. Državni svet je dolžan opozoriti na šlamparije. In to je šlamparija. Ne vem kakšno usklajevanje medresorsko na Vladi je potekalo, zakaj kmetijsko ministrstvo ni, verjetno bo sekretarka to povedala, ampak to ta zakon ne rešuje. In Državni svet najblažja med šestimi oblikami svojega delovanja je, da opozori to Državni zbor in Državi zbor bo potem presodil ali bo ali ne bo potrdil, je to prava pot ali ne. Obljube pa same po sebi nič ne pomagajo. Jaz imam obljube tam spravljene, ki čakajo pet let že na realizacijo, pa še niso prišle. Naša naloga je, ugotovimo, da ni bilo usklajeno in naj razmislijo kaj je bolj potrebno. Saj mi ne odločamo konec koncev in vemo tudi s kolikimi glasovi je bil zakon sprejet. Če to ne bo dalo rezultata, da bi se zakon renoviral in noveliral, potem lahko pa mi sprožimo zakonodajni postopek, ampak tu so stopnice, najprej opozorilo, premislijo, potrdijo, potem damo mi iniciativo ali Ustavnemu sodišču ali novelo zakona ali kakorkoli in tako naprej. To je normalno, brez jokanja ne moremo dati na en člen in na drugo, saj vemo. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega dr. Jan. Besedo ima zopet kolega Vrisk.

              PETER VRISK: Predsednik, hvala za besedo!
Gospod Jan me je spodbudil, ker sva že dolgo časa kolega tukaj v Državnem svetu in sva takšnih obljub raznih uradnikov, ministrstev doživela že mnogo. Tudi sam imam kar lepe zajetne spise, ker je bila podobna situacija in vedno se je nekaj mudilo, vedno je bilo mesec, dva meseca, da se bo svet podrl, če mi damo veto in se odgovornost prelaga na ta Državni svet. Ta Državni svet ni odgovoren za to. Dopisi so bili na vašem ministrstvu od Zadružne zveze, od kmetijskega ministra in niste urgirali pravočasno, zdaj bomo pa mi krivi, če se bo stvar zavlekla za dva meseca, pa mislim, da se lahko reši v enem mesecu, kolikor poznam tudi sam procedure, tako da to ni odgovornost nobenega od nas svetnikov. Poskušalo se bo to zdaj nek tretji paket, pa da se bo tam nekaj obljubilo in potem se zadeva pozabi in se običajno nič ne zgodi in v teh letih smo doživeli v tem Državnem svetu mnogokrat grobo ignoranco nekaterih uradnikov nekaterih ministrstev, takrat, ko je pa sila, potem pa se trka na našo zavest, na našo dušo kaj se bo zgodilo, če bomo izglasovali določen veto. Odgovornost v tem primeru je odgovornost uradnikov finančnega ministrstva in naj se zmenijo, torej vaš minister in tisti, ki ste tam odgovorni kdo ni naredil tistega kar bi moral napraviti. Moram pa povedati, da smo mi temeljito pretehtali vse te zadeve in to kar ste napravili je protipravno, protiustavno in protievropsko in mi, če bo potrebno bomo na vse te inštitute tudi šli in tudi Evropsko unijo opozorili kaj se tukaj dogaja. In to je osma zadeva na katero smo urgirali, osma. Sedem razpisov je bilo, ker so nas ignorirali, pa nisem prišel tukaj z vetom oziroma nisem šel pred novinarje, to je pa osma zadeva, zdaj je pa dosti. Tudi po zadrugah in po naših mlekarnah in klavnicah in vinskih kleteh so blazne težave in ne moremo biti več tiho in ne more se to več pometati pod preprogo. Tudi Komisija za kmetijstvo v Evropski uniji je izdala eno publikacijo, ki se naslavlja tako: najprej pomisli na male. Če smo neka evropska demokracija, potem ne smemo reči: "Ta je pa tako mali, da ni pomemben", kot je bilo prej nekje rečeno, "on tam je 100.000, oni tu pa 3000 malih". Vsak državljan te države mora imeti enako pravico kot tisti, ki je mogoče številčnejši ali kakorkoli drugačen in ni prav. Osmič smo urgirali, sedemkrat nismo, osmič smo pa. In nobene obljuba danes mene ne bo prepričala, da bo jutri boljše, veto je edina pot, to kar je gospod Jan tukaj povedal, zdaj smo tukaj, možen veto, Državni zbor po moji oceni lahko v roku enega meseca zadevo reši, potem so pa poti ustavne presoje in tako naprej. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Vrisk. Sedaj bi pa dal besedo državni sekretarki mag. Heleni Kamnar. Izvolite.

              MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa za besedo. Morda samo nekaj odgovorov na vprašanja, ki so bila izpostavljena v razpravi. Kot prvo, mala, mikro in srednja podjetja so v tej garancijski shemi resda izpuščena, vendar so v celoti pokrita v enaki garancijski shemi, ki jo zagotavlja podjetniški sklad, ta podjetniški sklad nudi tako poroštva na kredite kakor subvencioniranje obrestne mere in še nepovratna sredstva. Glede odgovornosti Ministrstva za finance in nereagiranja na vaše dopise, v zvezi s pripravo tega zakona, ki ureja garancijsko shemo oziroma jamstva za kreditiranje gospodarskih družb mi nismo dobili nobenega konkretnega pisma s strani Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo niti ne s strani drugih organov, dobili smo pisma, ki so se nanašala na davčne olajšave z različnih segmentov tako od vračila taks kakor drugačno tretiranje obdavčitve subvencij in dobili smo splošno oceno situacije na področju kmetijstva. In na vse te zadeve smo reagirali na ta način, da imamo jutri sklican sestanek z Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo in da imamo v naslednjem tednu sklican sestanek s sindikati kmetov in s kmetijsko-gozdarsko zbornico, kjer bi se pogovorili o vseh odprtih vprašanjih na tem področju. Jaz vam v tem trenutku ne morem dati nobenega konkretnega zagotovila, ker bi bilo to neodgovorno od mene in mislim, da bi ga tudi moj minister v tem trenutku ne mogel dati in bi bilo tudi neodgovorno od njega, če bi v tem trenutku obljubil karkoli zelo konkretnega, lahko pa obljubim to kar sem vam že povedala, sestanki so sklicani, preučili bomo celotno problematiko in jaz resnično upam in računam na to, da bomo našli neke rešitve tudi za področje kmetijstva in v sklopu tega tudi za področje kmetijskih zadrug. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospa mag. Kamnar. .../Oglašanje iz klopi/...sicer vem kaj želite povedati, kolega Vrisk, ker sem videl vašo mapo. Pa dajmo razčistiti to zadevo, da ne ostane v zraku zdaj.

              PETER VRISK:../ni vključen/.. vseh dopisov, ker to se rado dogaja, da se papirju zgubijo. Bili so primeri, ko so določena ministrstva vedno znova zgubljale določene dokumente in potem smo šli tudi na to, da smo dali priporočeno s povratnico, potem se pa ni več zgubljalo. Torej, kot sem povedal, imam tukaj kopijo 24.2. Ministrstvo za finance, Župančičeva 3000 Ljubljana, če je pravi naslov. Sam sem se podpisal, tematika današnji veto. Imam vse.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Vrisk.

Prehajamo na glasovanje o predlogu zahteve. Amandmajev nismo sprejemali in sicer: Državni svet Republike Slovenije na 7. seji, dne 2. 4. ob obravnavi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 4. seji 27. 3., na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije z zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije kot ste ga prejeli na klop. Ugotavljamo prisotnost! Prisotnih je 29 svetnic in svetnikov.
Kdo je za? (20 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam, da je predlagani odložilni veto Državni svet sprejel.

              Prehajamo k 2. TOČKI DNEVNEGA REDA - ZAKON O SPREMEMBI ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST. Tega je Državni zbor sprejel na 4. seji v torek 31. marca. Posredovan vam je bil naslednji dan po elektronski pošti. Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem, ste prejeli s sklicem in na klop. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije ste prejeli na klop. Prav tako ste na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto. Morebitne amandmaje k predlogu sklepa lahko vložite v pisni obliki. Predlagam, da pričnemo z obravnavo predloga, da Državni svet po končani obravnavi zakona zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o spremembi zakon o davku na dodano vrednost o njem ponovno odloča. Sprašujem predstavnika predlagateljev predloga, če želi podati obrazložitev. Izvolite, kolega Vnučec.

              BOGOMIR VNUČEC: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, državna sekretarka.
Jaz ne bi bral obrazložitve, ki ste jo prejeli, verjamem, da ste jo skrbno proučili. Bi pa povedal, da je ta zahteva za veto v bistvu odgovor Vladi, kako se ne dela v času krize. Ta predlog zakona popravljen s strani vlade v bistvu ne pomaga pri zdaj slabi gospodarski situaciji gospodarskim subjektom. Razlogi, ki jih vlada navaja, da bi v primeru, če bi ta zakon začel veljati takoj, nastal velik javno finančni izpad, ne drži. Kajti to ni denar države, to je denar, to so preplačila gospodarskih subjektom, ki jih država zadržuje. In, če ima država javno finančne probleme, potem naj se zadolži pri bankah. Kajti država ima bistveno boljše pogoje zadolževanja, kot jih imajo gospodarski subjekti danes. In bi uporabil besede kolega Goloba, pardon Bahuna, ki je prej omenil, kateri so najbolj bistveni meseci, ki so pomembni za izvoznike, pa tudi za druge gospodarske subjekte, sedaj. In, če bi ta zakon začel veljati takoj, da bi gospodarski subjekti lahko dobili, bi lahko bistveno boljše lahko poslovali in likvidnost bi bila večja. Res smo veliko poslušali o likvidnosti. Tako, da jaz se ne bi spuščal v druge detajle. Sam namen zakona je v bistvu, kaj je ostalo od tega zakona je v bistvu nesprejemljiv, kajti pomoč, vemo, ko pravijo, če hočeš nekomu pomagati, mu pomagaj takoj in to je dvakrat več vredno, kot pa neke obljube nekoč in tako kot smo tudi na komisiji slišali od kolegov, je vprašanje ali bo likvidnost prihodnje leto s 1. 1. 2010 večja kot je sedaj. Kajti razmere v gospodarstvu na svetovni ravni niso najbolj rožnate in zna biti še hujše kot je. Zato predlagam, spoštovani, gospod, kolegice in kolegi, da sprejmemo ta veto. Tukaj ni nekih posledic, kajti kljub našemu vetu, zakon tako ali tako bo veljal s 1. 1. 2010, bo pa resno opozorilo vladi, da naj v času krize se obnaša do gospodarstva bolj, kako bom rekel, v pomoč in naj išče rešitve, naj se kreditira drugje. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Vnučec. V osnovi je sicer bilo predvideno, da bi predlagatelj zakona tukaj dobil besedo, vendar je bil zakon potem v zakonodajni proceduri tako spremenjen, da je njegov defacto predlagatelj postala vlada, zato tudi mag. Andrej Vizjak originalni predlagatelj tega zakona niti ni prisoten, niti ne bi bilo smiselno, da bi imel vlogo predlagatelja.

Zato bi v tej fazi želel dati besedo predstavnici Ministrstva za finance, mag. Helena Kamnar. Izvolite.

              MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa za besedo, še enkrat. Ta zakon je nastal na pobudo poslancev. Vložen je bil dvakrat. Ob prvi obravnavi zakona smo povedali s strani Vlade, da želimo o tem razpravljati takrat, ko bomo imeli na mizi rebalans proračuna. In, ko bomo videli, kakšna je javno finančna situacija v državi, takrat bi se odločali o tem ali sprejeti takšno pobudo ali ne. Ne glede na takšno mnenje Vlade je bil zakon ponovno vložen v proceduro. Tokrat po normalnem postopku, to se pravi od prvega do tretjega branja. Vložen je bil pred pripravo rebalansa oziroma v času, ko nam slika javno finančnega stanja v državi še vedno ni bila dovolj jasna, da bi lahko vlada sprejela pravo odločitev v zvezi s tem vprašanjem. Morda je to vsaj za silo zadosten argument, ki je pripeljal do tega, da se je vlada pravzaprav, tudi ne povsem konsistentno obnašala pri odnosu do tega zakona, glede tega ali ga podpreti in kako ga podpreti in na kakšen način ga podpreti. Toliko v opravičilo. Ne glede na to, pa smo v tretjem branju zakona, ko smo hkrati imeli sliko javno finančnega stanja države pred seboj predlagali, da v letošnjem letu do te odločitve o skrajšanju roka za vračilo davka na dodano vrednost ne pride. Ne gre zgolj za likvidnostni problem z vidika države. Gre za veliko več od likvidnostnega problema.

Gre za povečanje proračunskega primanjkljaja v večini 0,4% bruto domačega proizvoda. To lahko ne pomeni veliko, ampak v trenutku, ko se mora ta država navzven izkazati kot kredibilna država visokega bonitetnega razreda, da lahko najame kredit s katerim zagotovi financiranje proračunskega primanjkljaja, ki sega do 3% BDP in za najem še kreditov, s katerim zagotavljamo likvidnost finančnega oziroma izboljšujemo likvidnost finančnega sistema skladno s sprejeto zakonodajo v Državnem zboru, seveda to ni enostavna naloga. Vlada je pravzaprav presojala ali zarezati v zakonske pravice ali krčiti vlaganja v razvoj in v investicije in s tem še dodatno upočasniti gospodarsko rast ali pa zagotoviti pravzaprav relativno visoka vlaganja v gospodarski razvoj ter v investicije in ne zagotoviti zmanjšanja davčnih prilivov. Odločila se je za prvo pot. Verjetno bo v naslednjem koraku, glede na makroekonomske okvire, ki so se ponovno spremenili, potrebno poseči tudi po teh zadevah. Skratka, treba bo verjetno poseči tudi po zakonskih pravicah, treba bo zmanjšati sredstva za razvoj in treba bo zmanjšati sredstva za investicije, če bomo želeli ohraniti proračunski primanjkljaj na vzdržni ravni, ki ne bo poslabšal bonitete države v tujini. To je korak, ki bo sledil. Ne glede na to pa vlada ocenjuje, da v tem trenutku resnično ni prostora za dodatno zmanjševanja davčnih virov, ker bi na ta način lahko resno ogrozili kredibilnost države na eni strani, na drugi strani pa za previsokim proračunskim in javno-finančnim primanjkljajem tudi dolgoročno vzdržnost javnih financ. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospa državna sekretarka. Želi poročevalec, Komisija za gospodarstvo, obrt turizem in finance, besedo? izvolite, kolega Kovšca.

              ALOJZ KOVŠCA: Hvala za besedo. Ponovno, spoštovana kolegica in kolegi! Komisija za gospodarstvo, obrt in turizem, finance, je na današnji 14. seji obravnavala predlog skupine državnih svetnikov s prvo podpisanim Bogomirjem Vnučcem, za sprejem odložilnega veta na Zakon o spremembi zakona o davku na dodano vrednost. Komisija je odložilni veto v celoti in popolnoma soglasno podprla. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Kovšca. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? (Ne.) Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Kolega Reven, izvolite.

              RATISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Ko je prišel predlog za 7-dnevni rok plačila za nazaj, sem rekel, to glede na procedure .../Nerazumljivo./..., to se pravi na ministrstvo, veste kaj je to, organizacijsko sem videl, da ne bi šlo skozi. Po drugi strani se pa sploh ne strinjam z vlado in s temi utemeljitvami glede finančnih tokov in likvidnosti proračuna in obremenitev proračuna. Zakaj ne? Rok, če je postavljen rok 30 dni za vračilo in za plačilo, sta ti dve kategoriji uravnani. Poglejmo, podjetje nabavi stroj za, boj na trgu, za nove izdelke, na primer v višini 100 tisoč evrov, v marcu. Pri tem plača DDV-ja 20%, to se pravi 20 tisoč evrov. Če pa, na primer plača oziroma ima prodajo, pa plača čez 30 dni DDV. To se pravi, da mora imeti isto možnost dobiti denar nazaj vsaj 30. dan, ampak sigurno 30. dan. Zakaj? Ker drugače za 30 dni, za en mesec, in s temi 20 tisoč evri financira proračun države. To je bilo že prej diskriminatorno. In jaz sem se čudil, zakaj gospodarska zbornica ni reagirala na to. Saj tam, tam kjer pride prodaja, nabava, usklajeno, tam pride kompenzacija DDV-jev. To je v redu. Ampak pri investicijah, kjer pride do velikega denarja, je pa tako zavlačevanje, zadrževanje denarja po mojemu, na račun gospodarstva, nepravilno. In mislim, da tole, okrog likvidnosti, to ne bo držalo. Za tisti denar, ki bi ga bilo treba za tistih 60 dni dati, se samo ena investicija zamakne za 30 dni, pa je likvidnost dosežena. Primer, če ne drugače, lažje se pa, se strinjam, lažje se pa država zadolži, če zmanjka likvidnosti kot podjetje, posebno če je to majhen podjetnik. Hvala lepa. Velja pa tudi za iste, bi rekel. V glavnem, zato bom jaz ta veto tudi podprl.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Reven. Želi še kdo besedo? Kolega Kovšca.

              ALOJZ KOVŠCA: Hvala, še enkrat. Poglejte, jaz mislim, da smo se znašli v eni taki, prav hecni situaciji. Prej ko smo razpravljali o Zakonu o jamstveni shemi, smo ugotavljali, da se izjemno mudi, in da bo ta forum nosil odgovornost, če neka sredstva ne bodo pravočasno plasirana. V tej jamstveni shemi pravzaprav govorimo o nekem fiktivnem denarju. Ta fiktivni denar v smislu, da ga država ne bo morala takoj plačati, ampak bo izdala neko jamstvo bankam v nekem upanju, da nikoli ne bo treba kaj poravnati ali pa če, če že, potem nekoč pozneje. In ravno o isti situaciji smo pri tem preplačanem davku na dodano vrednost. Ne vrnimo ga sedaj, čeprav je nujno potreben, in gre za iste gospodarske subjekte, gre za isti razlog, krizo, potrebno po denarju. Pa ne vrnimo ga sedaj, ampak ga bomo vračali nekoč pozneje, če ga bomo imeli. Mislim, da se tukaj vlada igra z nekimi čudnimi predispozicijami, z nekim upanjem, da čez leto bo še vse dobro, in ko bo treba to plačati, da se bo že nekje našlo. Ko govorimo o kredibilnosti navzven, ja ja, zelo lepo, ampak kar zadeva kredibilnost navznoter, mislim da je pa pod kritiko. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Kovšca. Dr. Golob, izvolite.

              PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Sedaj je čas, ko se že začnejo iskati primerjave med obema vetoma. Najprej moram popraviti gospoda Revna, je verjetno mislil 120 milijonov, ne 12 tisoč, ker o tem denarju se pogovarjamo. To je tista nula tri procenta, ki se poznajo v državnem proračunu. Mogoče celo malo več, ampak če bo izvoz vpadel bo to bistveno manjši denar.
Ampak gre za oba predloga, ki imata zelo zanimivo ozadje. Prvi predlog je izhajal iz, recimo, kmetijsko zadruškega lobija in je tudi od teh predlagateljev šel na mizo in ga je podprla večina svetnikov s takšno ali drugačno argumentacijo. Tudi pri drugem predlogu, če ne bi bilo čutiti zadaj strankarskega ozadja bi pravzaprav moral iziti s strani gospodarstva. Bi morala biti gospodarska skupina takšnih ali drugačnih gospodarstvenikov po analogiji predlagatelj tega predloga. Nastopilo je zadaj strankarsko ozadje, upam, da tudi z gospodarskim argumentom. In je bilo pozitivno. Na Odboru za gospodarstvo ga je sprejela tudi večina tamkaj prisotnih gospodarskih predstavnikov. Argumenti stroke so tukaj prišli kot podpora argumentom, ki izhajajo bolj iz političnega kroga. Čeprav politični krog je zelo verjetno razmišljal gospodarsko. Zelo pravilno bi bilo, da bi bila oba veta na isti strokovni podlagi, ali kmetijsko-zadružni ali gospodarski tako, da bi, recimo tisto moč argumenta in moč stroke bilo bolj čutiti v državnem svetu. Vsekakor pa gre za nek denar, za katerega je vprašanje kdo ga bo vrtel, ali ga bo gospodarstvo ali država. Vendar v sili hudič še muhe žre. In ta denar država tako krvavo potrebuje, da ga bo poskusila zadrževati kar se bo dalo dolgo, morda pa tudi, ker se gospodarstvo le nahaja v težkih situacijah, bo v prihodnosti skrajšali ta rok zadrževanja denarja. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega dr. Golob. Besedo ima kolega Bahun.

              DRAGO BAHUN: Hvala lepa, predsednik. Bom kratek. Jaz moram reči, da tudi ta veto ne bom podprl. Ne bom ga podprl iz dveh razlogov. Prvi razlog je čisto enostavno ekonomski razlog. Jaz se absolutno strinjam z diskusijo gospe državne sekretarke. V osnovi gre za boniteto države pri zagotavljanju in najemanju določenih kreditov od katerih imamo tudi mi vsi skupaj nekaj, definitivno gre za to. In drugič, ne bom ga podprl zaradi tega, ker sem prepričan, da tudi za tem vetom je v ozadju politično ozadje. Politični interes nekaterih oziroma nekatere stranke in proti takšnemu vplivanju državne svetnice in državne svetnike sem pa vedno bil in tudi vedno bom. Veta absolutno ne podpiram. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Bahun. Besedo ima kolega Reven.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: Jaz bi rad samo kolegu Golobu povedal. Jaz sem dal primer če eno podjetje kupi en stroj, nisem govoril o masi denarja v proračunu glede DDV-ja. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Papič ima besedo.

              BOJAN PAPIČ: Malo smo bili izzvani, češ, da smo tiho. Jaz mislim, da sem se dosti oglašal že, ker to praktično ni nobena nova stvar. Konec koncev zakon je dober, problem je samo jasno, da je izvajanje odloženo, Me je pa par stvari iz diskusije zmotilo, predvsem državna sekretarka je povedala, da gre za alternativo med zmanjšanjem davčnih virov in podobno. Jaz tu ne vidim nobenega zmanjšanja državnih virov. Tu gre za denar gospodarstva. Tu gre za vračilo nečesa. Pri DDV-ju gre za presežek vstopnega davka nad izstopnim davkom. In jaz mislim, da se s tem neki davčni viri ne zmanjšujejo. Gre samo za hitrost vračanja nekaj, kar ni njihovega. Se pravi, to je denar, ki pripada podjetjem in je samo vprašanje v kakšnem času jim ga bomo vrnili. Tu gre konec koncev še za tri sektorje, kjer se Vlada in vsi prisegajo, da jih je treba na nek način podpirati. Tu gre za na eni strani, en del tega predstavljajo izvozniki, drug del predstavljajo gradbeniki, ki gradijo stanovanja za trg, vstopni davek je 20, izstopni davek je osem in pol za stanovanja, se pravi pride spet. In na tretjem gre za investitorje, ki so pa tudi še kako krvavo potrebni tej državi v tem trenutku. To se pravi, gre za tri segmente, ki so nesporno najbolj prizadeti in nekako najbolj potrebni podpore. V bistvu gre za njihov denar, ne gre za državni denar. Jaz mislim, da preden začneš trošiti tuj denar najprej daj nekomu njegov denar, ker mi zelo vehementno delimo državni denar skozi take in drugačne zaposlitvene sheme, skozi takšne in drugačne sklade. Vendar mislim, da bi morala imeti prioriteto vračilo tvojega denarja in šele nato lahko začnemo deliti tuj denar. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Papič. Še enkrat želi kolega Kovšca besedo.

              ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa. Obljubim, da sem danes zadnjič tukaj gor, ampak nekaj moram povedati. Jaz striktno zavračam insinuacije, da je ta predlog zgolj politične narave. To utemeljujem s tem, da je ena izmed zahtev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in vsega njenega članstva s popolnim konsenzom ta, da se ta preplačani DDV vrača v čim krajšem roku. Mi nismo politična organizacija, mi smo stanovska organizacija gospodarstva in kot predstavnik te organizacije na tem forumu s polno odgovornostjo izjavljam, da je bil to zahtevek članstva. To se pravi, da to ne prihaja iz politike, zdaj, če nas nekdo šteje kot nepomemben del gospodarstva je to drugo. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Zdaj pa po vrsti kolega Jenčič, kolega Fajt, kolega Klemenc.

              MIHAEL JENČIČ: Vnovič hvala za besedo.
Moram reči, da jaz bistva vsega ne razumem. Gre za tako v razpravi prevelik javnofinančni izpad prihodkov, če se vrnejo sredstva, ki so bila preveč pobrana od davčnih zavezancev. Tega preprosto ne razumem, mogoče sem že v letih, ko sem prišel do spoznanja, da nekaterih stvari nisem nikoli razumel, jih ne razumem in jih ne bom razumel in to je očitno ena od takšnih. Ne razumem zakaj gre tu za prevelik javnofinančni izpad prihodkov, če mora država vrniti to kar ni njenega. In s tem denarjem, ki ni njen potem želi financirati gospodarstvo oziroma investirati v gospodarstvo. Ta denar, ta sredstva so potem v bistvu kredit, ki pa niso na legitimen način pridobljena kot kredit in sredstva je treba vrniti. Tako, da zakon tako kot je je dober, edino roki, ki so bili kasneje sprejeti v tem zakonu pri tretjem branju so takšni, da očitno niso sprejemljivi in ravno zaradi rokov bom glasoval za ta veto. Nikakor pa, to moram na koncu še povedati, pa me k temu ne vodijo prav nobeni strankarski razlogi. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima kolega Fajt.

              RAJKO FAJT: Hvala za besedo. Torej, predlog veta bom podprl, pa ne da je odločitev padla zdaj, ko sem to prebral, ampak kar že tri, štiri tedne nazaj. Namreč, na Ptuju smo imeli v okviru kluba Menedžer posvet ravno na to temo, takrat je še verjetno ta zakon bil v pripravi in tega posveta se je udeležila kar večina predsednikov uprav in direktorjev gospodarskih družb z regije spodnje Podravje in je bilo kar nekaj pripomb na kar brezobrestno kreditiranje države in ena pripomba, ki je še bila, seveda plačilna nedisciplina oziroma skrajšanje plačilnih rokov predvsem s strani države. Tako, da ta debata je bila podprta z argumenti, bili so sprejeti določeni sklepi, bili so prisotni tudi poslanci Državnega zbora z našega območja, ki ne vem s kakšnim razlogom so preslišali to kar je bilo tam dana pobuda oziroma dogovorjeno.

Pa morda še samo, nisem se prej oglašal, navezava na prejšnji vložen veto. Moje mišljenje je to, da ni prav, da delimo gospodarske subjekte na večje, manjše na eno stran, na drugo stran. Vsi smo v isti godlji in želel bi samo spomniti na težave s katerimi se srečujejo predvsem mesno predelovalne industrije, pa bom kar rekel na enem koncu Slovenije na Primorskem in na drugi strani v prekmurski regiji. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Fajt. Kolega Klemenc.

              MARIJAN KLEMENC: Hvala lepa. Bolj bi obrazložil glas kot pa razpravljal. No, nekaj je že res, če gledam podpisnike veta, vsaj na tem delu lahko rečem tudi zase, da izhajamo na nek način iz političnih vrst, da te lokalne interese zastopamo in to ni nič slabega, pravzaprav čudovito v naši parlamentarni demokraciji je pač tako in je Državni svet tako sestavljen, nenazadnje sem v prejšnjem mandatu tudi sam nekajkrat podpisal veto. To kar se tiče politike, to je neka čisto normalna stvar.

Kar se pa tiče zakona kot takšnega in veta bom kar uvodoma povedal, da ga ne bom podprl. Zaradi česa? Poglejte, ta Vlada ali ta koalicija je šla kljub težavam, ki so na terenu, nasproti vsaj s tem skrajšanjem in s temi možnostmi, ki jih lahko v tem trenutku izvaja. In če je čas debelih krav in čas suhih krav je sigurno v prejšnjem mandatu bil čas debelih krav, zakaj pa takrat se niso zmanjšali ti roki, ko bi bilo možno in sedaj pritiskati da je treba zdaj zmanjšati?! Verjamem gospe sekretarki, da je treba finance voditi v to smer, da nam bosta Evropa ali svet dala še kakšen evrov, ko bo to, oziroma je že potrebno.
Tako, da veta; še enkrat; ne bom podprl.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Klemenc.
Kolega Štrukelj.

              BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala, gospod predsednik, za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.
Danes sem nekako slabo spal. Jaz ravno tako ne bom podprl veta. Seveda imate vsi pravico, da si mislite zakaj tega ne bom naredil. Od tega, da so to politični ali katerikoli razlogi. Mimogrede, ker se že izpovedujemo, nikoli nisem bil član nobene politične stranke - ne zdaj, ne prej.

Ampak, dva razloga imam zakaj ga ne bom podprl. Eden je vera v nekatere naše makroekonomiste, ki jim zaupam, da dobro presojajo. Sklicujem se na mag. Veljka Boleta v Gospodarskih gibanjih, ki je ocenil to hitrejše vračanje preplačanega davka, kot pravzaprav nesmiselno. Ker deluje na zelo kratek rok. Samo enkrat na začetku, potem pa ne več. Bistveno bolj smiseln bi bil ukrep odlaganja plačila davkov, kot pa to, kar je zdaj predlagano.
Drugo pa je dejstvo, da pač izhajam iz javnega sektorja in da me mora skrbeti tudi kakšna sredstva bodo na razpolago iz proračuna za 150 tisoč zaposlenih v javnem sektorju.
Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Mislim, da smo počasi...
Aha, kolega Zupančič.

              CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa, še enkrat.
Saj nisem mislim, samo tole me je pa malo izzvalo. Poglejte, jaz kot kmet sam plačujem prispevke in davke. In če slučajno zamudim in ne bom plačal, jaz plačam takšne obresti, da se ven ne vidim. Nikjer ne plačam tolikšnih obresti, kot tam, če tu zamudim. Tukaj pa čisto milo gledamo, saj je to kar v redu, pa še sindikalisti to tako podpirate.
Ja, pa kam gremo potem vsi skupaj?!
Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Zdaj smo zaključili razpravo. Besedo bi dal državni sekretarki mag. Kamnar.
Izvolite.

              MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa. Dolžna sem nekaj pojasnil, ker mislim, da se ne razumemo.

Kot prvo. Bilo je izpostavljeno kakšen je vpliv na javnofinančni saldo, če zamaknemo vračilo davka oziroma če ga vrnemo prej. Dejansko je vpliv samo takrat, ko se prvič to zgodi. In to naj bi se zgodilo v letu 2009, ko nam nove makroekonomske okoliščine narekujejo, da bomo izgubili skoraj 500 milijonov davčnih prihodkov, kar pomeni, da nam po najnovejših makroekonomskih napovedih javnofinančni saldo striže za bistveno več kot 3%, kar bo seveda treba v naslednjem koraku popraviti. Popraviti se bo dalo samo na ta način, da bomo zmanjšali javnofinančne odhodke. In to se lahko zgodi samo na ta način, da krčimo zakonske pravice posameznikov, da krčimo investicijska vlaganja, kar bo imelo negativni multiplikativni učinek na celotno gospodarsko rast ali da krčimo plače, ki smo jih že enkrat skrčili. Drugih možnosti v proračunu pravzaprav ni - če pogledamo strukturo proračunskih odhodkov. To se pravi, neminovno prvič, ko se to zgodi, pride do javnofinančnega izpada prihodkov in posledično večjega negativnega proračunskega salda v letu, ko se to zgodi. In dimenzija tega je 0,4% bruto domačega proizvoda.

Zdaj pa glede tega, kdo koga zalaga in za kakšen čas. Vrnila se bom k vašemu primeru. Torej, ko kupi podjetje stroj, ne plača državi davka na dodano vrednost, ampak ga plača dobavitelju tega stroja. Se pravi, denar ostane v gospodarstvu in ta dobavitelj plača državi davek na dodano vrednost čez 30 dni po preteku davčnega obdobja. In vi, ki ste kupili stroj, izstavite zahtevek za povračilo vstopnega davka na dodano vrednost, torej, v 30 dneh po vašem predloženem obračunu za vračilo davka na dodano vrednost, dobite povrnjen davek, če ste izvoznik, če niste izvoznik, pa v 60 dneh. Ampak če zdaj pogledamo celo gospodarsko verigo, denar pravzaprav država zadržuje 30 dni in ne 60 dni, 30 dni se pa vrti znotraj gospodarske sfere.
Druga stvar, kar se tiče obrestovanja. Vse države obrestujejo zamude pri plačevanju davkov in obrestujejo jih po obrestnih merah, ki veljajo za zamude. Hvala lepa.

              MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vaša pojasnila. Izvolite, gospod Šuštaršič, nato Arčon. Nisem vedel, kdo se je prej javil, se opravičujem.

              MATEJ ARČON /?/: Saj bom čisto kratek, preden bom odšel, bo že drug prišel. Lep pozdrav, spoštovani kolegi, spoštovani predstavniki ministrstva! Kar je gospa sekretarka povedala, je vse res, vendar če gre za javni denar, takrat ko gre za denar lokalnih skupnosti, je pa to 60 dni, ampak je gospodarstvo udarjeno. Mi financiramo, dobro veste, da imamo roke, 30-, 60-dnevne roke plačila, in vse to je predfinancirano, to je pa tudi resnica.

              MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja, to je bila izjema, ker razpravo smo prej zaključili. No, dobro, recimo, da je bilo to zanimivo še slišati. S tem zaključujemo... Aha, kolega Šuštaršič ima še besedo.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Se opravičujem, ne želim zapletati te razprave, ampak glede na pojasnilo državne sekretarke bi pa vendarle zastavil retorično vprašanje: V čem pa je smisel, da mi v slovenski državi tako krčevito vztrajamo na 3% zadolženosti domačega bruto produkta, če pa vemo, da druge vodilne države Evropske unije gladko gredo čez to merilo? To retorično vprašanje zastavljam, ker dvomim, da se bo taka striktna domača politika slovenski državi izplačala na dolge proge.

              MAG. BLAŽ KAVČIČ: Se zahvaljujem za vaše retorično vprašanje, gospod kolega. Zaključujem razpravo. Amandmajev ni bilo.
Na glasovanje dajem predlog naslednjega sklepa: Državni svet Republike Slovenije je na 7. izredni seji, 2.4.2009, ob obravnavi Zakona o spremembi Zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 4. seji, 31.3.2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o spremembi Zakona o davku na dodano vrednost, kot ste ga prejeli na klopi. Ugotovimo prisotnost. (29 prisotnih.)
Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
Ugotavljam, da je predlagani odložilni veto Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se sodelujočim pri obeh točkah dnevnega reda.
Še trenutek prosim za pozornost. Želim vas informirati, da bo prihodnja seja teden kasneje, kot je bilo prvotno napovedano, 29. aprila 2009, to pa zaradi želje po uskladitvi datuma z ministrom mag. Gasparijem. Ker je datum nekoliko delikaten zaradi majskih praznikov, so naši sodelavci preverili potencialno prisotnost, ki se kaže kot zadovoljiva.
Zahvaljujem se vam za sodelovanje in vas lepo pozdravljam!

              (Seja je bila končana 2. aprila 2009 ob 18.44.)