Sklepi, sprejeti na podlagi javne razprave na temo Biogoriva in zanesljivost oskrbe z gorivi

Državni svet Republike Slovenije je na 46. seji, dne 13. 9. 2006, na podlagi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) ter na podlagi javne razprave na temo Biogoriva in zanesljivost oskrbe z gorivi sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarstvo - Direktorat za notranji trg sta 20. junija 2006 organizirala strokovni posvet na temo Biogoriva in zanesljivost oskrbe z gorivi.

Strokovna razprava je bila namenjena soočenju mnenj o proizvodnji biogoriv (biodizel in bioetanol), predvsem v povezavi z Direktivo o biogorivih in prevzetih obveznostih Slovenije ter možnostmi razvoja slovenskega gospodarstva in preskrbe z energijo.

Državni svet poudarja, da je možno pojav ekoloških problemov (učinek tople grede, umiranje gozdov, velike količin odpadnih snovi) zaustaviti tudi z varčevanjem z energijo na vseh področjih, s smotrno porabo odpadkov in energije ter z uporabo okolju prijaznih virov energije. Slovenija bi se glede na energetsko situacijo in možnosti gospodarskega razvoja morala aktivno vključiti v razvoj alternativnih goriv, biodizla v Lendavi in bioetanola v Ormožu.

Direktiva 2003/30/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza zahteva od držav članic Evropske unije, da zagotovijo najmanjši delež rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu in da za ta namen pri dajanju goriv na trg določijo za svoja območja državne ciljne vrednosti deležev biogoriv v skladu z referenčnimi vrednostmi. Za izpolnitev obveznosti, ki jih omenjena direktiva nalaga državam članicam EU, bi morala Slovenija glede na napovedan odstop od referenčnih vrednosti in sprejet Pravilnik o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil v letu 2010 zagotoviti najmanj 5% goriv iz obnovljivih virov v vseh gorivih za pogon motornih vozil. To pomeni, da bi morali zagotoviti 36.200 ton biodizla in 42.170 ton bioetanola ali več kot 78.000 ton biodizla.

Ker je zaradi reforme sladkornega sektorja v EU, ki je začela veljati 1. julija 2006, proizvodnja sladkorja v Tovarni sladkorja d.d. Ormož postala nedonosna, načrtovani prehod na proizvodnjo bioetanola v tovarni omogoča ohranitev gospodarske dejavnosti na infrastrukturno zelo dobro opremljeni lokaciji, ohranitev delovnih mest in nudenje alternativnih možnosti kmetijski dejavnosti, to pa predstavlja nove razvojne možnosti za manj razviti in demografsko ogrožen del Slovenije.

Biodizelsko gorivo, ki je med vsemi biogorivi med najbolj preizkušenimi gorivi, je zaradi možnosti pridelave oljne ogrščice ter njene nadaljnje predelave za Slovenijo zelo zanimivo. Ključni dejavnik uporabe biodizla v sektorju prevoza je ekologija, saj so emisije pri zgorevanju biodizla bistveno nižje v primerjavi z dizlom, je biološko razgradljivo in zato uporabno gorivo na okoljevarstvenih območjih. Poleg tega je proizvodnja biodizla pomembna tudi s kmetijskega vidika, saj bi lahko oljčno repico pridelali na približno 7.000 hektarjih, kot osnovna surovina pa se lahko uporabijo tudi rabljeno rastlinsko olje in živalske maščobe. Nafta Lendava razpolaga s potrebno infrastrukturo in proizvodnjo metanola visoke stopnje čistosti, ki je potreben za proizvodnjo biodizla, s tujim partnerjem pa ima podpisano pogodbo o 25 % sofinanciranju projekta biodizla.

Glede na porabo goriva v Sloveniji bi s predvideno proizvodnjo bioetanola v Ormožu (do 50.000 ton na leto) in biodizla v Lendavi (50 - 60.000 ton na leto) izpolnili obveznosti Direktive za biogoriva, saj skupna predvidena proizvodnja cca. 100.000 ton biogoriv predstavlja nekaj več kot 5% biogoriv za pogon motornih vozil na leto.

Projekt biogoriv ima v SV Sloveniji ekonomske in tehnološke podlage, zadostne kadrovske kapacitete, zagotovljen večji del infrastrukture ter zainteresirane investitorje za izgradnjo rafinerije. Za potrebe oskrbe z gorivi in proizvodnjo biogoriv je nujno urediti železniško povezavo za transport biodizla, bioetanola in naftnih derivatov. V ta namen je treba čim prej modernizirati železniško progo od Pragerskega skozi Ormož in Mursko Soboto proti Budimpešti, ki je sestavni del V. panevropskega prometnega koridorja, ter zagotoviti neposredno železniško povezavo Murske Sobote in Lendave (odsek pri Beltincih proti Lendavi). Ob tem Državni svet opozarja na sprejeto Strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije, ki predvideva omenjene železniške povezave. Za rafinerijo in proizvodnjo biodizla v Lendavi ter proizvodnjo bioetanola v Ormožu je omenjena železniška povezava nujna, saj bi morali v nasprotnem primeru upoštevati visoke stroške za transport surovin preko Hrvaške, ki pa ogroža že sedanjo konkurenčnost proizvodnje v Nafti Lendava.

Državni svet poudarja, da so na njegovo pobudo biodizelska goriva kot pogonska goriva izključena iz sistema trošarinskega nadzora in plačila trošarinskih dajatev, če se uporablja v čisti obliki, v primeru mešanja biogoriv s fosilnimi gorivi pa je oprostitev plačila trošarine možno uveljaviti do največ 25%. Tako sprejeta rešitev pa je namenjena bolj sosednjim državam kot Sloveniji, če ne bomo imeli lastne proizvodnje biogoriv.

Državni svet tudi ugotavlja, da je sedanja vloga države pri uvajanju biogoriv neustrezna in bi bilo potrebno več posluha pri uvajanju biogoriv s strani državnih resorjev, ki so vpleteni v omenjeno problematiko. Projekt biogoriv je nacionalni projekt, ki zahteva od države poleg vodenja ustrezne fiskalne politike tudi take odločitve, ki bodo pripomogle k večjemu osveščanju in tehnični informiranosti kupcev oziroma širše dostopne informacije o možnostih uporabe, odpravljanju birokratskih ovir za kupce in ponudnike biogoriv ter motivaciji za večje javne uporabnike (npr. avtobusni mestni promet). V razvitih zahodnoevropskih državah je projekt uvajanja biogoriv uspešen, ker je ves čas prihajalo do multidisciplinarnih sodelovanj in medresorskih usklajevanj. Če hočemo, da bomo tudi v Sloveniji uspešni pri uvajanju biogoriv, potrebujemo nacionalnega koordinatorja, ki bi skrbel za vse navedene aktivnosti. Državni svet ob tem še poudarja, da predstavlja za Slovenijo izpolnitev obveznosti, ki jih nalaga zgoraj omenjena direktiva vsem državam članicam EU, hkrati z nujnim prestrukturiranjem kmetijstva in gospodarstva velik izziv. Poleg usklajenega načrtovanja vseh resornih politik in aktivnosti je nujno zagotoviti ustrezen obseg finančnih sredstev, ki bodo spričo velikih stroškov uvedbe biogoriv obenem omogočila doseganje zastavljenih ciljev na področju ekologije ter opravičevala izvedbo ukrepov za prestrukturiranje kmetijstva in gospodarstva.

Zaskrbljujoče je predvideno znižanje fizičnih zalog naftnih derivatov Zavoda Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov. Zaradi energetske politike, problematike transporta kot tudi povečanja napetosti na svetovnih kriznih žariščih in s tem večje verjetnosti nastanka krize v Sloveniji ne bi smeli zniževati že doseženih fizičnih zalog naftnih derivatov, ampak bi morali delovati v skladu z zahtevami Mednarodne energetske agencije in v okviru 90 dnevnih rezerv odstotek fizičnih zalog celo povečati. Ob tem Državni svet pričakuje, da bo usklajevanje v vladnih resorjih omogočilo smotrni razvoj doseganja zadostnega nivoja uporabnih fizičnih rezerv naftnih derivatov in pozitivne davčne obravnave pridelave, predelave in uporabe biogoriv v Republiki Sloveniji.

Državni svet opozarja, da dva od največjih skladišč v državi nimata tehničnih možnosti za mešanje biogoriv v goriva, ki so strateške narave. Zaradi zanesljivosti oskrbe z gorivi in veljavnih predpisov o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil je nujno čim prej rešiti to vprašanje.