Zapisnik 24. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo, 17. 3. 2010.

Predsednik je pričel 24. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 18. uri.

Opravičila sta se:

• Peter Vrisk,
• Boris Popovič.

Odsoten tudi:

• dr. Andrej Rus

Na sejo so bili vabljeni:

• dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport k 3. točki predloga dnevnega reda; (4. točka sprejetega dnevnega reda),
• dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve k 4. in 5. točki predloga dnevnega reda; (5. in 6. točka sprejetega dnevnega reda),
• prof. dr. Roko Žarni?, minister za okolje in prostor (razširitev).

Seje so se udeležili:

• dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve k 4. in 5. točki predloga dnevnega reda; (5. in 6. točka sprejetega dnevnega reda),
• Lea Javornik Novak, sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve k 4. točki predloga dnevnega reda; (5. točka sprejetega dnevnega reda),
• Anja Kopač Mrak, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve k 4. točki predloga dnevnega reda; (5. točka sprejetega dnevnega reda),
• Peter Pogačar, generalni direktor na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve k 5. točki predloga dnevnega reda; (6. točka sprejetega dnevnega reda),
• Alenka Kovšca, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport k 3. točki predloga dnevnega reda; (4. točka sprejetega dnevnega reda),
• Boris Čebnilec, direktor Direkotrata na Ministrstvu za šolstvo in šport k 3. točki predloga dnevnega reda; (4. točka sprejetega dnevnega reda).

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem 10. 3. 2010 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 23. seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-E) - druga obravnava, EPA 882-V
4. Predlog Družinskega zakonika (DZ) - druga obravnava, EPA 817-V
5. Predlog zakona o prenosu pokojninskih pravic (ZPPP) - prva obravnava, EPA 884-V

RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA
Na klop so svetniki prejeli predlog za razširitev dnevnega reda s točko

• Osnovna izhodišča in pogledi na delo Ministrstva za okolje in prostor 

Predlagana razširitev je bila sprejeta (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 3 pa so bili proti).

Glede na sprejeto razširitev je predsednik predlagal naslednji DNEVNI RED:

1. Odobritev zapisnika 23. seje Državnega sveta Republike Slovenije
   Odobritev zapisnika 15. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
3. Osnovna izhodišča in pogledi na temo Ministrstva za okolje in prostor: minister prof. dr. Roko Žarni?
4. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-E) - druga obravnava, EPA 882-V
5. Predlog Družinskega zakonika (DZ) - druga obravnava, EPA 817-V
6. Predlog zakona o prenosu pokojninskih pravic (ZPPP) - prva obravnava, EPA 884-V

Predlagan dnevni red je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za,  nihče ni bil proti).

1. točka dnevnega reda: Odobritev zapisnika 23. redne in 15. izredne seje Državnega sveta

Osnutek zapisnika 23. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 10. 3. 2010.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 23. seje je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

Osnutek zapisnika 15. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 16. 3. 2010.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 15. izredne seje je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

2. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

Po elektronski pošti 15. 3. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Branimirja Štruklja glede nepravilnega obračunavanja tedenske učne obveznosti v srednjih šolah.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 15. 3. 2010 in na klop.

Besedo je imel dr. Zoltan Jan.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 24. seji 17. 3. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanje državnega svetnika Branimirja Štruklja glede nepravilnega obračunavanja tedenske učne obveznosti v srednjih šolah, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Branimirja Štruklja in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Branimirja Štruklja se glasi:

Ali namerava Ministrstvo za šolstvo in šport (ter kdaj) zagotoviti zakonitost pri plačilu tedenske učne obveznosti v srednjih šolah?

Obrazložitev:

SVIZ je o problematiki nepravilnega obračunavanja tedenske učne obveznosti v srednjih šolah ministrstvo seznanil že oktobra lani in takrat je bil dosežen dogovor, ki pa se na nekaterih šolah še vedno ne uresničuje. Zato je sledil še en sestanek o tej problematiki (februarja letos), a prav tako brez uspeha, saj se je ministrstvo oddaljilo od reševanja problematike še vedno nepravilnega obračunavanja učne obveznosti.
Srednješolski učitelji so lani sindikat obvestili, da se tedenska obveza učiteljev v srednješolskih programih obračunava drugače kot to predvideva področna zakonodaja. Ravnatelji se ob takšni rešitvi sklicujejo na uvedbo prenovljenih programov in na nov sistem financiranja (Mofas). Tako učiteljem za njihovo 20-urno tedensko obvezo v razredu priznajo in obračunajo manj kot dvajset ur (na decimalko, npr. 19,5 ali 19,3 … ur) na teden. SVIZ je ocenil, da je tak način preračunavanja ur v nasprotju z zakonodajo in nima osnove v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) niti v Pravilniku o uvajanju novega načina financiranja in organizacije vzgojno-izobraževalnega dela v srednjih in višjih strokovnih šolah ter dijaških domovih ter niti v plačni zakonodaji. SVIZ meni, da gre s strani ravnateljev za neustrezno tolmačenje in uporabo veljavnih predpisov, zato je ministra pozval k rešitvi problematike obračunavanja pedagoških ur v najkrajšem času.
Sklenjen je bil dogovor in ministrstvo je na šole poslalo okrožnico s pojasnili glede obračuna in zmanjšanja učne obveznosti učiteljev. Kljub temu nekatere šole tedensko učno obveznost še vedno obračunavajo kot prej, torej nepravilno in v neskladju z zakonom in pravilnikom. Po tem je SVIZ ministrstvo še enkrat opozoril na navedeno problematiko ter ponavljanje kršitev zakonodaje. Minister za šolstvo in šport je 1. marca imenoval komisijo, ki je proučila problematiko v zvezi z obračunavanjem učne obveznosti učiteljem. Komisija je ugotovila, da Ministrstvo za šolstvo in šport za šole nima dodatnih obvestil glede obračunavanja učne obveznosti. SVIZ vztraja, da gre pri obračunavanju tedenske učne obveznosti za nepravilnosti in nezakonitosti, ki se ne odpravljajo, zato ministrstvu zastavlja gornje vprašanje.

* * *
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) na nanj v roku 30 dni odgovori.

 

Sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 3 pa so bili proti).

- - -

Po elektronski pošti 16. 3. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanje in pobudo državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede sistema obračunavanja plačil za kmetijska območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 16. 3. 2010 in na klop.

Vprašanje in pobudo je obrazložil Jože Mihelčič.

Besedo sta imela Cvetko Zupančič in Vincenc Otoničar.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 24. seji 17. 3. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanje in pobudo državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede sistema obračunavanja plačil za kmetijska območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje in pobudo državnega svetnika Jožeta Mihelčiča in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje in pobudo preuči in nanju odgovori.

Vprašanje in pobuda državnega svetnika Jožeta Mihelčiča se glasita:

1. Zakaj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na hitro in po prepričanju mnogih po nepotrebnem, med trajanjem okoljskih programskih obdobij odpravlja dosedanji, zelo enostaven, pregleden in pravičen sistem obračunavanja plačil za kmetijska območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje – OMD, kljub temu, da so kmetje – uporabniki z njim v veliki večini zadovoljni?  Predlagam, da se plačila OMD obračunavajo vse do leta 2013 po dosedanjih merilih, kar bi bilo tudi v skladu s trajanjem okoljskih programskih obdobij.
2. Z novim Pravilnikom o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi  možnostmi za kmetijsko dejavnost  - OMD, MKGP uvaja nov sistem obračunavanja za OMD, ki je zelo zapleten, nepregleden, nedodelan, za veliko število kmetij krivičen. Zaradi navedenega dajem pobudo, da se navedeni Pravilnik  dodela na podlagi javne razprave med prizadetimi kmeti, da bo postal preglednejši in razumljivejši in se začne uporabljati v  leta 2014, ko se bo začelo novo obdobje kmetijske politike in trajanje novih okoljskih programskih obdobij.

Obrazložitev:

V letu 2010 se bodo sredstva za izplačila OMD iz sedanjih 43 milijonov € povečala na 47 milijonov €, kar pomeni, da bi v primeru uporabe veljavnega sistema za izračun plačil OMD,  upravičene kmetije prejele cca 10 % več denarja, v najslabšem primeru pa bi izplačila ostala na ravni iz leta 2009.

Na podlagi novega Pravilnika o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost – OMD, se kmetiji dodelijo točke na tako nepregleden način, da je izračun omogočen samo posvečenim. Vrednotenje in točkovanje na tisoče  GERK-ov, celo vrednotenje zemljišč,  se opravi kar v pisarnah MKGP. Nikjer  ni možno zaslediti nobene obrazložitve, oziroma  navodil za izračun, na podlagi katerih bi kmetje vsaj s pomočjo svetovalcev KGZS preverili pravilnost točkovanja, navedena pa ni niti možnost pritožbe.

Na spletni strani MKGP je sicer objavljen Pravilnik, vendar med predlaganimi predpisi, brez datuma objave in dejanskega sprejema. Nesprejemljivo je, da se na osnovi tako zapletenega, površno in neverodostojno izvedenega Pravilnika, v veliki meri ponovno odloča o usodi kmetij, na kmetijsko in dejansko manj razvitih območjih.

V primeru uveljavitve novega Pravilnika  o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost –OMD,  bo kljub temu, da bo masa sredstev za  izplačila OMD za cca 10% večja,  približno 47 % kmetijskih gospodarstev prejelo manj denarja. Nekatere kmetije tudi do 50% manj in to kljub temu, da so predstavniki MKGP javno zagotavljali, da se to ne bo zgodilo, če pa že, pa le do minus 10 %.

Na drugi strani pa bodo nekatere kmetije prejele tudi preko 50 % več denarja. Posebej zaskrbljujoče in zgovorno je dejstvo, da se bodo v povprečju najbolj znižali prejemki kmetijskih gospodarstev na gorsko- višinskih, gričevnato-hribovitih,  oziroma območjih, ki so že sedaj veljala za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, povprečno pa se bodo najbolj povečali prejemki nižinskih, ravninskih in primestnih  kmetij, ki so bile sedaj uvrščene med druga območja z omejenimi dejavniki.

Plačilo OMD se po novem spreminja v nadomestila za stroške in izpad dohodka, ne upošteva pa se nezmožnost pridelave in ohranjanje zemljišč za kmetijsko rabo,  na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, za kar bi morala biti sredstva v osnovi namenjena. 

Potrdila se bo tudi uveljavljena praksa, po kateri  se od slovenskega kmeta zahteva, da se neprestano in na hitro, celo med trajanjem okoljskih programov do leta 2013  prilagaja nedomišljenim novostim in kabinetnim spremembam kmetijske politike, ki si jih izmišljajo uradniki, velikokrat tudi v interesu določenih lobijev in to kljub temu, da je tudi država Slovenija sprejela določene obveznosti do kmetov do leta 2013.

Tudi če so spremembe potrebne in obvezne, pa so prav gotovo vredne posebne obravnave, ki je ni možno opraviti na hitro.

Zaradi vsega navedenega sem prepričan, da so pobude iz točke 1. in 2. utemeljene.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje in pobudo preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanju v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 16. 3. 2010 in na klop so svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Cvetka Zupančiča v zvezi s statusom vojnih veteranov.

 

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 16. 3. 2010 in na klop.

Vprašanji je obrazložil Cvetko Zupančič.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 24. seji 17. 3. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanji državnega svetnika Cvetka Zupančiča v zvezi s statusom vojnih veteranov, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Cvetka Zupančiča in predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašani državnega svetnika Cvetka Zupančiča se glasita:

1. Kakšni so razlogi, da se status vojnega veterana članom republiškega, mestnega in občinskega štaba za civilno zaščito podeli brez omejitev t.j. za čas vojne agresije med časom od 26. 6. do 18. 7. 1991, medtem ko so člani njihovih specializiranih enot (krajevni štabi civilne zaščite) do statusa vojnega veterana upravičeni le ob pogoju, da so opravljali obrambne oziroma zaščitno-reševalne naloge v času oboroženih spopadov?

2. Kakšen je status oseb, ki so bile mobilizirane v obrambne in zaščitne enote Slovenije na krajevni ravni v obdobju od 26. 6. 1991 do 25. 10. 1991 in so opravljale obrambne oziroma zaščitno-reševalne naloge?

Obrazložitev:

Z Zakonom o vojnih veteranih (ZVV-UPB2, Uradni list RS, št. 59/06) se status vojnega veterana zagotavlja osebi, ki je v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo opravljala za obrambo Republike Slovenije vojaško dolžnost ali katero od drugih dolžnosti na področju obrambe in zaščite, osebi, ki je poklicno opravljala določene naloge s področja obrambe in zaščite oziroma s področja upravnih notranjih zadev, osebi, ki je v policijskih enotah opravljala naloge s področja varnosti Republike Slovenije, osebi, ki je sodelovala v pogajanjih s predstavniki takratne Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljevanju: JLA), osebi, ki je v zbirnem centru za vojne ujetnike opravljala naloge, povezane z vojnimi ujetniki, osebi, ki je kot vodstveni delavec carinske službe izvajala naloge po navodilih republiške koordinacijske skupine, in osebi, ki je bila na podlagi odločitve pristojnega organa ali poveljstva v skladu s predpisi neposredno vključena v oborožen odpor.

Zveza veteranov vojne za Slovenijo je v maju 2004 dala pobudo za spremembe Zakona o vojnih veteranih, in sicer za vključitev t.im. civilnega dela obrambe – državljanov Republike Slovenije, ki so aktivno sodelovali v pripravah in izvajanju obrambnih nalog v času agresije na Republiko Slovenijo na podlagi delovnih obveznosti in odločitev pristojnih republiških, pokrajinskih ali občinskih organov.

Krog upravičencev do veteranskega statusa se je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih veteranih (ZZV-C, Uradni list RS, št. 38/06) razširil na člane republiškega, mestnega in občinskega štaba za civilno zaščito, pa tudi na člane njihovih specializiranih enot, kolikor so opravljali obrambne oziroma zaščitno - reševalne naloge v času oboroženih spopadov. Civilna zaščita je bila po tedaj veljavnih predpisih sestavni del obrambnega sistema, naloga občinskih štabov pa je bila organizirati in usmerjati osebno in vzajemno zaščito prebivalstva vključno z zaklanjanjem, izdelati in izvajati načrte zaščite in reševanja, ukrepati in voditi zaščito ter reševanje ob neposredni vojni nevarnosti in vojni. 

Prvo agresijo na Slovenijo je izvedla JLA z začetkom 26. 6. 1991 in ta agresija je trajala do 25. 10. 1991, dokler ni zadnji vojak JLA zapustil Slovenijo. To pomeni, da je vsak, ki je bil mobiliziran v slovensko vojsko ali v civilno zaščito v obdobju od 26. 6. 1991 do 25. 10. 1991, opravljal vojaško dolžnost ali katero od drugih dolžnosti na področju obrambe in zaščite zoper agresijo JLA. Prav nobene razlike ni, ali si bil vojak slovenske vojske 17. 7. 1991 ali 19. 7. 1991, saj je bilo nevarnosti za spopad enako in je do posameznih konfliktov prihajalo še dosti kasneje, ko je JLA zapuščala Slovenijo.

S prezrtjem oziroma izločitvijo tistih, ki so po 18.7.1991 pa do 25.10.1991 v stalni bojni pripravljenosti nadzirali premike in umik sovražne vojske, je lahko storjena težko popravljiva moralna škoda predvsem tistim državljankam in državljanom Republike Slovenije, ki so s svojo nesebičnostjo, pogumom in domoljubjem postavili na kocko vse ter nudili podporo in zahtevano pomoč formalnim oboroženim enotam Republike Slovenije.

Sedanja pomanjkljiva zakonska rešitev glede statusa veteranov vojne za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo se lahko odrazi v zmanjšanju bojne in domoljubne morale sedanjih pripadnikov Slovenske vojske, Policije in civilne zaščite kot tudi pripravljenosti prebivalcev Republike Slovenije glede nudenja zaledne pomoči v primeru potrebe. Na področju obrambe domovine ne more nobena zakonska prisila nadomestiti zavesti posameznika, da bo v dobro vseh pripravljen tvegati ter se tudi žrtvovati, če bo potrebno. To stanje pa je mogoče doseči le, če država zagotavlja minimalni veteranski status vsem, ki so nudili podporo in zahtevano pomoč oboroženim enotam Republike Slovenije.

Sporna se zdi ureditev, po kateri so do statusa vojnega veterana upravičeni člani republiškega, mestnega in občinskega štaba za civilno zaščito ne glede na to, ali so svoje naloge opravljali v času vojne ali vojaške agresije, medtem ko so člani krajevnih štabov, do statusa vojnega veterana upravičeni zgolj ob pogoju, da so opravljali naloge v času oboroženih spopadov.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanji in preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanju v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

- - -

Rastislav Jože Reven je imel proceduralno pripombo, saj se pod 2. točko dnevnega reda ni uvrstila točka: Informiranje javnosti o sklepih Komisij DS in DS samega ter povratne informacije Vlade RS in ministrstev v zvezi s pripombami komisij DS in DS samega.

Predsednik je odgovoril, da ga vabi na kolegij Državnega sveta.

- - -

Po elektronski pošti 23. 2. 2010 in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanji državnega svetnika Jerneja Verbiča v zvezi s problematiko na Krasu.

- - -

Po elektronski pošti 25. 2. 2010 in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanji predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča v zvezi s pridobitvijo statusa kmeta.

- - -

Po elektronski pošti 25. 2. 2010 in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanji državnega svetnika Jerneja Verbiča v zvezi s problematiko na Krasu.

- - -

Po elektronski pošti 26. 2. 2010 in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na vprašanji državnega svetnika Jerneja Verbiča v zvezi s problematiko na Krasu.

- - -

Za vprašanja in pobude, na katera po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo  posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

3. točka dnevnega reda:(razširitev) Osnovna izhodišča in pogledi na delo Ministrstva za okolje in prostor

Predsednik je pozdravil gospoda prof. dr. Roka Žarni?a, ministra za okolje in prostor in ga povabil, da predstavi osnovna izhodišča in poglede na delo Ministrstva za okolje in prostor.

Predsednik se je zahvalil ministru za predstavitev.

Razpravljali so Jože Korže, Anton Peršak, Jože Mihelčič, Bojan Kekec, dr. Janvit Golob, Boris Šuštaršič, Rudi Cipot, Jernej Lampret, Branko Majes, Matej Arčon, Toni Dragar, Darko Fras, Peter Požun, Jernej Verbič.

Na vprašanja svetnikov je odgovoril minister prof. dr. Roko Žarni?.

Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil z osnovnimi izhodišči in pogledi na delo Ministrstva za okolje in prostor.

4. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 14/2010 z dne 5. 2. 2010.
Predlog zakona sta obravnavali Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport in Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport so svetniki prejeli s sklicem 10. 3. 2010 in na klop. Poročilo komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so prejeli  12. 3. 2010 in na klop.
Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 15. 3. 2010 in na klop.
Svetniki so na klop prejeli stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti.

Predstavnica predlagateljev zakona Alenka Kovšca, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport je podala obrazložitev.

Poročevalec Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport dr. Zoltan Jan je pojasnil stališče.

V razpravi so sodelovali Branimir Štrukelj, Darko Fras, Drago Ščernjavič, Jernej Lampret, Anton Peršak, dr. Zoltan Jan, Toni Dragar, dr. Zoltan Jan (replika).

Na dileme iz razprave je odgovorila Alenka Kovšca, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje mnenje k predlogu zakona:

Državni svet Republike Slovenije je na 24. seji 17. 3. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-E) - druga obravnava

Državni svet podpira predlog zakona.

Državni svet ugotavlja, da se z novimi določbami omogoča učinkovitejše zagotavljanje ustreznih prostorov namenjenih za vrtce, s čimer se bo olajšalo delovanje občin na področju predšolske vzgoje. Poleg tega novela občinam posebej nalaga obveznost pravočasnega prostorskega načrtovanja vrtcev, kar doslej ni bila praksa.

Državni svet meni, da je organiziranost predšolske vzgoje pomembna, ker je naš sistem po kvaliteti nad evropskim standardom. Skupnost občin Slovenije opozarja, da se je treba zavedati, da bodo verjetno naslednje generacije otrok manjše, zato se je predlagatelj moral na trenutno stanje odzvati racionalno, kar Državni svet podpira.

Državni svet podpira opozorilo Skupnosti vrtcev Slovenije, da je treba z novelo zakona uskladiti tudi Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, da se bo v praksi omogočila uporaba ustreznih prostorov, namenjenih vrtcem, in mnenje Skupnosti občin Slovenije, da je treba s spremembo navedenega pravilnika omogočiti fleksibilnejšo uporabo prostorov, namenjenih za predšolsko vzgojo, ter v izjemnih primerih omogočiti odstopanja od določenih tehničnih pogojev za prostor, pri čemer pa se kvaliteta predšolske vzgoje ne sme zmanjšati, saj je predšolsko obdobje z vidika intelektualnega in emocijskega razvoja najpomembnejše obdobje v razvoju človeka in njegove osebnosti. Državni svet pričakuje, da bo Ministrstvo za šolstvo in šport sledilo opozorilom Skupnosti občin Slovenije in podaljšalo rok za izvedbo 68. člena navedenega pravilnika, po katerem bi morale občine že do konca 2009 zagotoviti minimalno 3m² igralnih površin na otroka, vključenega v vrtec. Državni svet ob tem opozarja, da bi pri določanju velikosti igralnih površin na otroka kazalo upoštevati tudi kriterij dejanske zasedenosti vrtcev, saj so normativi in minimalni tehnični pogoji za prostor določeni na 100 % zasedenost, medtem ko je dejanska zasedenost manjša. 

Državni svet soglaša z rešitvami v noveli zakona, ki natančno opredeljujejo postopek vpisa in sprejema otrok v vrtec in ga poenostavi, skrajša ter poceni izpeljavo, ob zagotovitvi nezmanjšane pravne varnosti pravic staršev tudi v primeru, kadar je vpisanih več otrok od prostih mest v vrtcih.

Državni svet podpira pripombo Občine Domžale k 4. členu novele zakona (20. člen veljavnega zakona), da ne bi smeli dopuščati rezervacije za otroke, ki bodo šele tekom leta izpolnili pogoje za vstop v vrtec, saj zasedajo proste kapacitete tistim otrokom, ki so dosegli manjše število točk in zato niso bili sprejeti v vrtec. Državni svet predlagatelju novele zakona in matičnemu delovnemu telesu Državnega zbora predlaga, da se v nadaljnjem postopku sprejemanja zakona pripomba še preuči.

Nekatere občine ob omejenih proračunskih sredstvih ne morejo slediti demografskim trendom in zagotoviti zadostne prostorske kapacitete za vse otroke. Občine, katerih občani se večinoma vozijo na delo v Ljubljano, so sedaj v oteženem položaju, saj je Mestna občina Ljubljana s pravilnikom, ki določa merila za vpis, zaradi dodatnega kriterija stalnega prebivanja v Mestni občini Ljubljana praktično onemogočila vpis otrok v ljubljanske vrtce iz drugih občin, čeprav imajo starši v skladu z Zakonom o vrtcih pravico do izbire vpisa otroka v katerikoli vrtec.

Državni svet se strinja tudi z opozorilom Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije, da novela zakona prinaša nove finančne obveznosti za občine in jih je zato treba ovrednotiti in uskladiti pri pogajanjih za višino povprečnine za občine, ki mora temeljiti na dejansko predvidenih stroških.

Državni svet ugotavlja, da Ministrstvo za šolstvo in šport preučuje predlog, da bi strošek dela za zaposlene v predšolski vzgoji, ki je element cene programov, prenesli z občinskih proračunov v breme državnega proračuna, saj 80 % cene programov predšolske vzgoje predstavljajo plače zaposlenih, to pa povzroča razlike v ceni in pogojih. Državni svet predlog podpira, vendar obenem opozarja na metodologijo za oblikovanje cen programov predšolske vzgoje, ki temelji na določanju cen po posameznih starostnih skupinah, kar je neprimerno in povzroča neenakomerno finančno obremenitev staršev, še posebej predstavlja to veliko breme za mlade družine. Zato Državni svet Ministrstvu za šolstvo in šport predlaga, da se razlike v ceni programov predšolske vzgoje izenačijo tudi med različnimi starostnimi skupinami. Poleg tega Državni svet meni, da je potreben korenit poseg v sistem plačevanja programov predšolske vzgoje in starše enakomerno obremeni na način, da delavno aktivni starši z manjšimi prihodki ne bodo v slabšem položaju kot nezaposleni, ki lahko s socialnimi transferi dosežejo višji standard kot prvi. Državni svet ocenjuje, da je ključni problem izigravanja socialnih transferov v prikrivanju prihodkov iz dela na črno ter premoženja, ker nimamo zagotovljenega ustreznega nadzora, tega problema pa verjetno ne bo rešila niti načrtovana enotna evidenca pravic iz javnih sredstev, katero Državni svet sicer podpira.

Če hočemo doseči "barcelonski cilj" za vrtce, to je 90 % vključenost otrok v vrtce v drugem starostnem obdobju, je pričakovati trend povečevanja zasebnih izvajalcev predšolske vzgoje, pri čemer je nujno ohraniti dosedanjo visoko stopnjo kvalitete predšolske vzgoje.  Ob tem se postavlja vprašanje statusa zaposlenih v javnih in zasebnih zavodih, ki izvajajo predšolsko vzgojo, v odnosu do nadaljnjega razvoja tega področja. Državni svet podpira, da je na predlog SVIZa v prehodnih določbah novele zakona, ki povzemajo določbe iz ZOFVIa, zagotovljen enak položaj strokovnih delavcev, ki delajo v vrtcih, s tistimi v drugih izobraževalnih zavodih.

Za poročevalca je bil določen državni svetnik dr. Zoltan Jan, predstavnik interesov vzgoje in izobraževanja.

Predlog mnenja je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

5. točka dnevnega reda:Predlog Družinskega zakonika

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 168/2009 z dne 23. 12. 2009.
Predlog zakona sta obravnavali Komisija za državno ureditev in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo Komisije za državno ureditev so prejeli na klop. Prav tako so na klop prejeli poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli na klop.

Na klop so prejeli amandma Komisije za državno ureditev. Prav tako so na klop prejeli stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti. Na klop prejeli stališče Interesne skupine lokalnih interesov in stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Prav tako  so na klop prejeli amandma državnega svetnika Borisa Šuštaršiča in amandmaje državnega svetnika Petra Požuna.

Proceduralno je govoril Boris Šuštaršič.

Predstavnik predlagateljev zakona Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve je podal obrazložitev.

Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Peter Požun je pojasnil stališče.

Poročevalec Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec je pojasnil stališče.

Predstavniki interesnih skupin Anton Peršak, Cvetko Zupančič, Milan Ozimič so pojasnili stališče.

V razpravi so sodelovali Anton Peršak, Cvetko Zupančič, dr. Janvit Golob, Mihael Jenčič (replika), Jernej Verbič, Branimi Štrukelj, Alojz Kovšca(replika), Rudi Cipot, Jože Korže, Peter Požun, Boris Šuštaršič (replika), Vincenc Otoničar, Anton Peršak, mag. Blaž Kavčič.

Na dileme iz razprave je odgovoril zakona Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve.

Po razpravi je predsednik dal na glasovanje amandma Komisije za državno ureditev k predlogu mnenja:

Komisija za državno ureditev je kot zainteresirano delovno telo na 53. seji 16.3.2010 v skladu z 21. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) skupaj z matično Komisijo za socialno varstvo, delo zdravstvo in invalide obravnavala Predlog Družinskega zakonika, ki ga je v zakonodajni postopek predložila Vlada Republike Slovenije. Ker je Komisija za socialno varstvo, delo zdravstvo in invalide sprejela sklep s podporo predlogu zakona, Komisija za državno ureditev pa je predlog zavrnila iz razlogov, ki izhajajo iz Poročila k Predlogu družinskega zakonika.

Komisija za državno ureditev na podlagi 72. člena Poslovnika Državnega sveta predlaga, da se Predlog mnenja Državnega sveta k Predlogu družinskega zakonika, ki je pripravljen na podlagi Poročila Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, spremeni tako, da se sprejme naslednji

AMANDMA

K Predlogu mnenja Državnega sveta k Predlogu družinskega zakonika (DZ), EPA 817-V

" Državni svet Republike Slovenije ne podpira Predloga družinskega zakonika.

Državni svet ugotavlja, da Predlog družinskega zakonika uresničuje določbe Ustavnega sodišča, prilagaja pravni red pravu EU in usklajuje določbe z že sprejetimi konvencijami. Upoštevati je potrebno tudi konkretne razmere v družbi: splošna pravna kultura, tradicija, okolje in prilagajanje na takšne zakonodajne posege. Izhajati je potrebno tudi iz razmisleka o uresničevanju le tega in kulturo okolja, še posebno v primeru, da ima okolje vrsto pripomb. Različna stališča in pripombe kažejo na to, da je potrebno posamezne določbe ponovno pretehtati. Razprava ob Predlogu družinskega zakonika je pokazala na številne splošne in tudi konkretne pripombe.

Državni svet ugotavlja, da je bilo v pripravo Družinskega zakonika vloženo veliko znanja in naporov in da je potrebno posodobiti star Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Komisija opozarja, da se občutljiva družinska problematika spreminja in sprejema prav v času, ko  bi kazalo ponovno razmisliti o  moralnih in  etičnih  normah družbe v sodobnem času, upoštevaje razsežnosti gospodarske in socialne krize.
Glede na trenutne razmere v  slovenski družbi, ki se srečuje z velikim socialnem razslojevanjem, s strahom vsakodnevnega preživetja, revščino, zmanjševanjem socialnih, zdravstvenih, delovnih in drugih z Ustavo Republike Slovenije opredeljenih pravic, bi bilo potrebno predlog Družinskega zakonika pripraviti na podlagi temeljitih analiz iz področja zakonskih in družinskih razmerij. Predlog Družinskega zakonika bi moral biti pripravljen na osnovi podatkov in izkušenj iz dolgoletne strokovne in delovne prakse Centrov za socialno delo ter dolgoletne sodne prakse sodišč.
Tako Centri za socialno delo kot tudi sodišča bi morali imeti zagotovljene pogoje za reševanje pereče problematike zakonskih in družinskih razmerij, saj je znano, da tako prvi kot drugi nimajo zagotovljenih delovnih pogojev kot tudi ne ustreznih strokovnjakov, to pa so poleg socialnih delavcev in psihologov predvsem družinski terapevti, ki so najbolj usposobljeni za delo z družinami. Po podatkih, ki so na razpolago, je tudi razvidno, da se Centrom za socialno delo krčijo finančna sredstva in zmanjšuje število zaposlenih. Prav tako pa je tudi stanje na naših sodiščih zaskrbljujoče.
Po zadnji reformi na področju družinske zakonodaje, sredi leta 2004, ki je reševanje zadev s področja družinske problematike združila na enem mestu, je bil z januarjem 2005 v okviru Okrožnega sodišča v Ljubljani ustanovljen oddelek za družinsko sodstvo. To je omogočilo sodišču celovito obravnavanje družinskega prava in specializacijo odločanja v teh zadevah. Uvedli so specializacijo sodnikov, intenzivno usposabljanje in prostovoljno odločitev za delo na oddelku, ker gre za odločanje o zadevah, ki so lahko zelo stresne zaradi čustvovanja strank in odgovornosti, ki jo mora sprejeti sodnik, ko odloča o najboljših koristih otroka. Kasneje je bil oddelek za družinsko sodstvo ustanovljen tudi v Celju.  Pri drugih okrožnih sodiščih v Sloveniji pa oddelkov za družinsko sodstvo niso vzpostavili, iz česar lahko sklepamo, da nimajo ustreznih pogojev za hitro in strokovno vodenje postopkov.
Predlog Družinskega zakonika na sodišča prenaša številne pristojnosti za odločanje v družinsko pravnih zadevah s centrov za socialno delo in komisija se sprašuje, kako jim bodo  sodišča kos, saj nimajo potrebnih izkušenj in sodne prakse, niti kadrovskih in prostorskih pogojev za uspešno delovanje. Iz sedanje prakse je tudi znano, da sodišča zaposlujejo mlade sodnike, ki vodijo postopke v zvezi z družinskimi razmerji, ki nimajo ustreznega znanja in potrebne prakse. Odločanje v pravnih zadevah iz družinskih razmerij bi moralo biti zaupano samo sodnikom, ki imajo ustrezna dodatna znanja iz področja psihologije, sociologije ter družinske terapije ter potrebne izkušnje s sodno prakso, tako kot imajo to urejeno nekatere druge evropske države (družinski sodnik, mladinski sodnik itd.). Ob tem Državni svet poudarja, da bi bilo potrebno v Družinskem zakoniku opredeliti tudi odgovornost Centrov za socialno delo in sodišč za napačne odločitve in razsodbe in da bi tako Centri za socialno delo kot sodišča morali svoje odločitve in razsodbe spremljati ter v problematičnih primerih postopke obnoviti. Iz zdajšnje prakse je namreč razvidno, da niti Centri za socialno delo, niti sodišča ne odgovarjajo za svoje nepravilne in napačne odločitve in razsodbe.

Državni svet nadalje meni, da je predlagatelj zagotovil finančna sredstva, ki jih bo vložil v zagotavljanje boljših materialnih pogojev družin, vendar pa je pri tem izpustil pomemben del za zagotavljanje zdravih družin in to je permanentno izobraževanje staršev. Državni svet je to problematiko večkrat izpostavil na svojih posvetih in ob tem predlagal, da mora Vlada Republike Slovenije zagotoviti pomoč staršem z vključitvijo družinskih terapevtov v izobraževalni sistem (v vrtcih, šolah, krajevnih skupnostih itd.).

Na področju dela z družinami so potrebni strokovnjaki s poglobljenim poznavanja področja družinskih in partnerskih odnosov, starševstva, intime, življenjskega cikla družine in posameznika, družinske psihopatologije, empatičnega spremljanja posameznika in družine, čustvene regulacije travmatičnih izkušenj, verbalizacije čustvenih procesov itd. To so socialni delavci, psihologi, pravniki, in družinski terapevti.

Predlagatelj opredeljuje neobvezno mediacijo pri reševanju družinskih sporov, ki pa bi po mnenju komisije morala biti obvezna, prav tako bi moralo biti zakonsko opredeljeno, da jo lahko vodi samo kompetentna in strokovno usposobljena oseba in to je družinski terapevt. Opredelitev, da je lahko mediator kdorkoli (sodnik, odvetnik, socialni delavec, psiholog...), ki opravi eno-tedenski izobraževalni tečaj in da se na podlagi navodil, ki jih predpiše Minister za delo, družino in socialne zadeve, vpiše v seznam mediatorjev, je nezrela in neodgovorna.

Državni svet opozarja na dejstvo, da glede zakonitega zastopnika otroka v predlogu Družinskega zakonika ni opredeljeno, kdo ga imenuje in kdo ga plača, saj je večina primerov razvez, dodelitev, predodelitev otrok, rejništva, skrbništva otrok in drugih oblik skrbstva nad otroki  iz revnih družin.  Ponovno je potrebno proučiti določbi 233. člena, ki ureja pristojnost za odločanje o namestitvi otroka v rejništvo tako, da so točno opredeljene in razmejene naloge in pristojnosti Centrov za socialno delo in tudi sodišč.

V predlogu Družinskega zakonika bi morala upoštevajoč prakso sodišč biti opredeljena možnost skupnega odločanja  obeh staršev v primeru razvez v otrokovo dobro, n.pr. možnost odločanja o tem, kje bo živel, v kateri vrtec, šolo itd. bo hodil (zdaj v teh primerih odloča otrok).

Državni svet obžaluje, da predlagatelj v celoti ohranja besedilo 5. poglavja predloga Družinskega zakonika, ki ureja pogoje za posvojitev in razmerja, ki nastanejo s posvojitvijo, ki je  bilo vseskozi nastajanja tega zakonika in tudi v javni razpravi deležno največjih kritik. Komisija se pridružuje vsem tistim, ki ocenjujejo, da bo posledice tako opredeljenih posvojitev nosil otrok. Otrok bo plačal ceno. Državni svet ne razume odločbe Ustavnega sodišča RS v postopku za oceno ustavnosti 22. člena Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti v delu, ki istospolno partnersko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo. S takšno pravno ureditvijo bo omogočeno tudi pravno priznanje posvojitev s strani istospolnih partnerjev. Komisija ocenjuje, da imajo določene evropske države lahko zakonsko urejene posvojitve s strani istospolnih partnerjev, vendar pa v Sloveniji, ki ohranja tradicionalne vrednote, taka zakonska regulativa ni izvedljiva.

Istospolni partnerji bodo lahko za posvojenca zelo vzorno skrbeli, tako materialno kot moralno, mu nudili varnost, toplino in ljubezen, a problem bo otrok, ki ga socialno okolje ne bo sprejelo, temveč ga bo porinilo kot odpadnika na rob, v stigmatizacijo.  Komisija ob tem poudarja, da že sama posvojitev pomeni kršenje naravnega reda. Otroci pripadajo svojim staršem. V kolikor jih nimajo ali za njih ne morejo skrbeti, pripadajo širši družini, okolju, v katerem so se rodili, naciji, svoji državi. Zmotno je namreč prepričanje, da če n. pr. posvojimo otroka iz tretjega sveta, da mu storimo nekaj dobrega, v resnici mu vzamemo identiteto, spremenimo smer usode in odrečemo mu pravico do njegove družine, ki pa pripada njegovi veličini.

Državni svet nadalje predlaga, da predlagatelj vnese rešitve glede prejemanja socialnih transferjev, bolniških dni in potrebne opreme za otroke, ki se rodijo v študentskih družinah.

Nadalje mora predlagatelj temeljito proučiti številne zlorabe prejemanja socialnih transferjev v navidezno enostarševskih družinah, kjer pa dejansko živita skupaj mati in oče z otroci (neplačevanje vrtcev ali olajšave pri plačevanju vrtcev, olajšave pri plačevanju prehrane in obšolskih aktivnostih). O tem mora predlagatelj pripraviti poročilo in ga posredovati Državnemu svet Republike Slovenije. 

Državni svet opozorja na definicijo v 214. členu, ki ne dopušča posvojitve sorodnika v ravni vrsti.  Glede na odklonilnega stališča do definicije tega člena  v razpravi, bi kazalo ponovno razmisliti o novi definiciji in obrazložitvi tega člena. Komisija je menila, da ne bi kazalo izključiti iz posvojitve starih staršev, ki so sestavni del širše družine in v današnjem ekonomski in socialni situaciji v veliki meri moralni, materialni in vzgojni podpornik družine.

Konkretne pripombe:
1. Doda se novi 1. a člen z naslovom (definicije).

Obrazložitev:
Zakon, ki ima 303. člene mora imeti opredelitev pojmov, ki so pomembni za nadaljnje razumevanja predloga zakona.

K 2. členu:
Celotno besedilo 2. čelna se črta in nadomesti z naslednjim besedilo:

"Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo države".

Obrazložitev:
Predlog besedila je prenesen iz sedanjega veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V Ustavi Republike Slovenije je v 53. členu med drugim določeno:
"Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere".  Družina, očetovstvo, materinstvo, otroci in mladina so torej med seboj povezane ustavne kategorije, ki jih zakonodajalec brez predhodne spremembe Ustave RS ne more samovoljno interpretirati in urejati pravnih razmerij. Družina je skupnost, katere temeljna naravna in družbena značilnost je sobivanje dveh spolov in dveh generacij, pri čemer njen naravni in družbeni pomen izhjaja iz dejstva, da se v njej rojevajo, razvijajo in vzgajajo otroci kot najranljivejši in obenem za prihodnost družbe najpomembnejši del.

 K 3. členu:

Obstoječe besedilo se črta in nadomesti z naslednjim besedilom.

"(1) Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene.
(2)  Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine."

Obrazložitev:

Z amandmajem se spreminja besedilo 3. člena predloga družinskega zakonika tako, da se določi  enako besedilo kot je  v veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).  Sprememba, kot jo je predlagal predlagatelj družinskega zakonika ni utemeljena in ni  potrebna. Besedilo kot je predlagano v 3. členu  v predlogu zakona je celo v nasprotju z osnovnim ciljem zakonika, ki je po navedbi predlagatelja,"izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih in bolj učinkovito varstvo koristi otroka".
Družina je osnovna celica družbe, v kateri se naravno razvijala otrok. Otroci pa so temelj sedanjosti in bodočnosti in še posebej v tradicionalno slovenski družbi izstopajo tisti, ki nimajo obeh staršev.  Institut zakonske zveze je bil ustanovljen z namenom zasnovanja družine in varovanja pravic njenih članov, predvsem otrok kot najšibkejših članov družbe, za katerih blaginjo in koristi so v prvi vrsti dolžni skrbeti starši, kar je tudi njihova ustavna pravica in dolžnost. Obstoječa ureditev zakonske zveze in pravnih razmerij v njej je  stvarno utemeljena. Temeljni interes vsake državne skupnosti je naravna reprodukcija, ta pa je po naravi stvari mogoča samo med partnerjema različnega spola.
Ohranitev instituta zakonske zveze kot skupnosti moža in žene je skladno z najstrožjim standardom varovanja človekovih pravic doma in v svetu. Pravica do zakonske zveze je v Ustavi RS jezikovno in sistematično urejena primerljivo kot v Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

K 4. členu:

V prvem stavku prvega odstavka 4. člena naj se besedilo "dveh oseb" nadomesti z besedilom "ženske in moškega" , tako, da se ta stavek glasi:
"Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost ženske in moškega, ki nista sklenila zakonske zveze, vendar pa ni razlogov zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna".

Obrazložitev:

Tudi pri tej določbi naj se vsebinsko upošteva določilo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1. odstavek 12. člena).

K 11.a členu:

Doda se 11. a člen z naslovom (zakoniti zastopnik otroka) in naslednjim besedilom:
"Zakoniti zastopniki  otroka so njegovi starši ali najbližji sorodniki, v primeru, da le-ti iz objektivnih in subjektivnh vzrokov ne morejo zastopati otroka, o tem odloči sodišče na predlog Centra za socialno delo."

Obrazložitev:

Definicija zakonitega zastopnika otroka mora biti jasno opredeljena in v celotnem besedilu predloga Družinskega zakonika enotno uporabljena. Predlagatelj sicer zagotavlja, da bo postopke za postavitev zakonitega zastopnika postavljal posebni zakon, kar pa je nesmotrno in nepotrebno. V kolikor predlog Družinskega zakonika uvaja vrsto birokratskih postopkov, ki jih detajlno opredeljuje (postopke za sklenitev in razveljavitve zakonske zveze, premoženjska razmerja med zakonci in drugo, bi lahko opredelil tudi institut zakonitega zastopnika, to je osebe, ki je za otroka življenjskega pomena. 

K 13. členu:

V drugi vrstici se besedo "prostovoljno" nadomesti z "obvezno".

Obrazložitev:

Ministrstvo za delo v obrazložitvi k predlogu Družinskega zakonika vsebinsko obrazlaga  potrebo po mediaciji, jo detajlno opredeli v posameznih členih, Minister za delo, družine in socialne zadeve bo pripravil program izobraževanja za mediatorje, v ta namen bo določil potrebna finančna sredstva, zato bi bilo smiselno, da morajo zakonci obvezno opraviti mediacijo, ki je z vsebinskega stališča družinska terapija in tudi narediti izpit, V kolikor ga ne opravijo, bi morali to izobraževanje sami plačati. Ocenjujemo, da bodo s takim pristopom dobile zaposlitev in plačilo (iz državnega proračuna) številne osebe, učinki njihovega dela pa ne bodo merljivi in bo opravljeno delo samo sebi namen.

K 42. členu

V drugi vrstici se za besedo ....."interes" postavi piko in črta besedilo "in državni tožilec".

Obrazložitev:

Komisija meni, da v postopku tožbe za ugotovitev obstoja zakonske zveze ni smiselno in nepotrebno sodelovanje državnega tožilca.

K 47. členu:

Tretji odstavek 47. člena se črta.

Obrazložitev:

V primeru tožbe za razveljavitev zakonske zveze ni potrebno sodelovanje državnega tožilstva.

K 122. členu:

Doda se četrti odstavek, ki se glasi:

"Po smrti moškega, katerega očetovstvo naj bi se ugotovilo, lahko vloži tožbo otrok proti njegovim pravnim naslednikom na način in po pogojih iz 1., 2., in 3. odstavka tega člena. 

Obrazložitev:

Otrok mora imeti tudi po smrti domnevnega očeta možnost tožbe za ugotovitev očetovstva po smrti.

K 123. členu:

Člen se črta.

Obrazložitev:

Določbe tožbe v zvezi s tožbo za ugotovitev očetovstva po smrti so smiselno dopolnjene
v 122. členu.

K 208. členu:

Na seznam izvajalcev družinske mediacije se v tretji alineji lahko vpiše

• "oseba, ki ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem študijskem programu  prve stopnje iz družinske terapije".

Obrazložitev:

Predlagatelj opredeljuje neobvezno mediacijo pri reševanju družinskih sporov, ki pa bi po mnenju komisije morala biti obvezna, prav tako bi moralo biti zakonsko opredeljeno, da jo lahko vodi samo kompetentna in strokovno usposobljena oseba in to je družinski terapevt. Opredelitev, da je lahko mediator kdorkoli (sodnik, odvetnik, socialni delavec, psiholog...), ki opravi eno-tedenski izobraževalni tečaj in da se na podlagi navodil, ki jih predpiše Minister za delo, družino in socialne zadeve, vpiše v seznam mediatorjev, je nezrela in neodgovorna.

K 299. členu :

299. člen se črta.

Obrazložitev:

Amandma je povezan z amandmajem k 3. členu. Z amandmajem  se predlaga črtanje 299. člena, kar pomeni, da predlagamo, da ostane v veljavi Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Uradni list RS, št.65/05), s katerim se urejajo pravice istospolnih  partnerjev v  skupnosti in sicer: pravica do preživljanja in preživnine, pravica do pridobivanja skupnega premoženja in urejanja premoženjskih razmerij v okviru skupnosti, pravica do stanovanjskega varstva, pravica do pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja ter do obiskov v zdravstvenih ustanovah, pravice v primeru bolezni, pravica do stanovanja."

Predlagani amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 9 pa jih je bilo proti).

Predsednik je dal na glasovanje amandma Interesne skupine negospodarskih dejavnosti:

Interesna skupina negospodarskih dejavnosti je na 32. seji, dne 17. 3. 2010, na podlagi 16. člena Poslovnika Državnega sveta, sprejela naslednje

S T A L I Š Č E 

k Predlogu Družinskega zakonika (DZ) - druga obravnava

Interesna skupina k predlogu mnenja Državnega sveta k Predlogu Družinskega zakonika predlaga naslednji

a m a n d m a :

V predlogu mnenja se črta besedilo od vključno drugega odstavka dalje in se ga nadomesti z naslednjim besedilom:

"Državni svet je v zvezi s Predlogom Družinskega zakonika opravil obširno razpravo tako na delovnih telesih Državnega sveta kot na plenarnem zasedanju. V razpravi izražena stališča so bila tako različna in medsebojno izključujoča, da jih je nemogoče povzeti v enotno mnenje.

Izključujoča stališča so se nanašala predvsem na vprašanje definicije družine in celotnega spektra možnih posledic predloga zakona v fazi implementacije.

Državni svet svojemu mnenju prilaga povzetek razprav v Državnem svetu in v skladu s tem predlagatelju predlaga ponoven razmislek o vsebini predloga zakona."

Za poročevalca je bil določen vodja interesne skupine Anton Peršak.

Predlagani amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti).

Predsednik je dal na glasovanje predlog mnenja skupaj s sprejetima amandmajema:

 

Državni svet Republike Slovenije je na 24. seji 17. 3. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu Družinskega zakonika (DZ) - druga obravnava

Državni svet Predloga Družinskega zakonika ne podpira. 

Državni svet je v zvezi s Predlogom Družinskega zakonika opravil obširno razpravo tako na delovnih telesih Državnega sveta kot na plenarnem zasedanju. V razpravi izražena stališča so bila tako različna in medsebojno izključujoča, da jih je nemogoče povzeti v enotno mnenje.

Izključujoča stališča so se nanašala predvsem na vprašanje definicije družine in celotnega spektra možnih posledic predloga zakona v fazi implementacije.

Državni svet svojemu mnenju prilaga povzetek razprav v Državnem svetu in v skladu s tem predlagatelju predlaga ponoven razmislek o vsebini predloga zakona.

                                                                                                                                    Priloga

POVZETEK RAZPRAVE OB OBRAVNAVI PREDLOGA DRUŽINSKEGA ZAKONIKA (DZ) - druga obravnava, EPA 817-V (24. seja Državnega sveta, 17. 3. 2010)

Državni svet ugotavlja, da Predlog družinskega zakonika uresničuje določbe Ustavnega sodišča, prilagaja pravni red pravu EU in usklajuje določbe z že sprejetimi konvencijami. Večina predlaganih novih rešitev zasluži vso podporo, so pa nekatere rešitve predvsem glede izenačitve istospolnih partnerskih zvez s tradicionalno zakonsko zvezo ter določbe v zvezi s posvojitvami otrok s strani istospolnih partnerskih zvez preuranjene, saj je potrebno upoštevati sprejemljivost teh določb v sedanjih družbenih razmerah v slovenskem prostoru ter pri tem upoštevati splošno pravno kulturo, tradicijo in težko prilagajanje okolja na tako globoke zakonodajne posege. Izhajati je potrebno tudi iz razmisleka o uresničevanju predlaganih zakonskih določb ter biti posebno pozoren do implementacije novih vsebinskih določb v okolju, ki ima do novosti vrsto pripomb. Različna in izključujoča se stališča ter pripombe kažejo na to, da je potrebno posamezne določbe glede definicije družine, zakonske zveze in posvojitev otrok s strani istospolnih partnerskih zvez v Predlogu Družinskega zakonika ponovno proučiti in na novo opredeliti.

V Sloveniji so na podlagi Ustave Republike Slovenije vsakomur zagotovljene enake človeške pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Ustava tudi določa, da smo pred zakonom vsi enaki. Zato je razumljivo, da je potrebno tudi istospolnim partnerskim zvezam zagotoviti enakopravnost v družbi, kar pa je v veliki meri že opredeljeno v veljavnem Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti.  Da pa se predlagatelj sklicuje na ustavne pravice in da partnersko zvezo izenačuje s klasično zakonsko zvezo ter da ji dovoljuje posvojitve otrok, je v trenutnih političnih, gospodarskih in socialnih razmerah v  slovenski družbi nesprejemljivo. Družine, pa naj bodo klasične ali nepopolne (mati in otrok ali oče in otrok), se danes srečujejo z velikim socialnim razslojevanjem, s strahom vsakodnevnega preživetja, revščino, zmanjševanjem socialnih, zdravstvenih in delovnih pravic (minimalna plača ne zagotavlja preživetja, okrog 100.000 brezposelnim je kršena osnovna ustavna pravica in to je pravica do dela).

Državni svet meni, da bi bilo v 13. členu predloga zakona smiselno besedo »spora« v zadnjem stavku nadomestiti z besedno zvezo "vprašanj, ki izvirajo iz… ". Beseda "spor" predpostavlja nasprotna stališča staršev in po nepotrebnem poudarja element spora, ki morda v odnosu med staršema sploh še ni prisoten. Družinski mediatorji naj bi v prvi vrsti pomagali razreševati vprašanja znotraj družine, še preden bi se spor sploh pojavil. Že sam pojav spora med staršema pomeni, da so otrokove pravice že ogrožene in je za zagotavljanje največje otrokove koristi spor najbolje preprečevati.

V 150. členu predloga bi bilo smiselno primeroma navesti, katera so tista vprašanja, ki lahko bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Po naših dosedanjih izkušnjah in zavzetih stališčih so takšna vprašanja med drugimi tudi: kraj otrokovega bivanja, šola, kjer se bo otrok šolal, odločitev o zdravstvenih posegih, ki presegajo nujno zdravljenje in uveljavljanje drugih pravic po predpisih, ki urejajo pravice pacientov, odločitve o usmerjanju otroka v športne, umetniške ali znanstvene dosežke, ki terjajo velik del otrokovih aktivnosti.

Določbi 165. in 166. člena predloga zakona bi bilo potrebno prilagoditi na način, da bi nadzor nad stiki lahko opravljale tudi tretje osebe. Tak nadzor bi lahko opravljali strokovnjaki s področja klinične psihologije ali drugih strok, lahko predstavniki nevladnih organizacij oziroma kdorkoli, ki bi po oceni sodišča v konkretni situaciji najbolje zagotavljal namen, ki ga sodišče z določitvijo stikov pod nadzorom zasleduje.

Glede na določbo prvega odstavka 204. člena se lahko pojavi izmikanje enega od staršev udeležbi na predhodnem svetovanju. Določba, kot je zapisana, takšno udeležbo postavlja kot procesno predpostavko za izvedbo sodnega postopka. Eden ali oba od staršev bi torej lahko s svojimi ravnanji onemogočala uveljavljanje otrokovih koristi v sodnem postopku.  Smiselno bi bilo opredeliti, da se izmikanje predhodnemu svetovanju šteje za aktivnost, ki je v nasprotju z otrokovo koristjo ali na drug način zagotoviti, da se bo sodni postopek lahko začel in zaključil neodvisno od ravnanja staršev.

Državni svet opozarja na definicijo v 214. členu, ki ne dopušča posvojitve sorodnika v ravni vrsti. Glede na odklonilno stališče do definicije tega člena, bi kazalo ponovno razmisliti o novi definiciji in obrazložitvi tega člena. Državni svet meni, da ne bi kazalo izključiti iz posvojitve starih staršev, ki so sestavni del širše družine in v današnji ekonomski in socialni situaciji v veliki meri moralni, materialni in vzgojni podpornik družine.

Besedilo 222. člena nedvomno posega v pravico otroka iz 8. člena Evropske konvencije o uresničevanju človekovih pravic. Določba ščiti izključno pravico bioloških staršev do anonimnosti v razmerju do otroka. Določba bo v praksi verjetno lahko povzročila določene zaplete tudi pri pridobivanju soglasja in bo s tem uveljavitev pravice otroka še dodatno otežena. Po mnenju Državnega sveta bi bila smiselna takšna opredelitev, ki bi biološkim staršem omogočala, da bi pred sodiščem ali drugim pristojnim organom uveljavljali pravico do anonimnosti v razmerju do otroka, ki bi se utemeljevala s konkretnimi okoliščinami primera. Vprašljiva je dikcija, da se biološki starši lahko seznanijo s podatki o otroku le, če se otrok s tem strinja. Pojavlja se vprašanje, kaj za otroka lahko pomeni že samo pridobivanje takšnega soglasja v primerih, ko se posvojitelji odločijo, da otroku ne bodo povedali, da je posvojen. Kdo in kdaj naj v takem primeru otroka seznani s posvojitvijo?

Določba petega odstavka 222. člena ni povsem razumljiva. Predvsem ni razumljivo, zakaj bi bila ureditev glede pravice do seznanjenosti o tem, kdo je biološki roditelj in kakšno je njegovo zdravstveno stanje diametralno nasprotna v primerih, ko otrok s posvojitvijo dobi nova oba starša ali zgolj enega.

V zvezi s posvojitvijo (v navezavi na 130. člen) se zastavljajo naslednja vprašanja:

• kaj, če otrok, posvojen od strani zakonskega ali izven zakonskega partnerja enega od bioloških staršev, po svoji polnoletnosti vloži tožbo na ugotovitev očetovstva? Kot razumemo zakonsko besedilo, je za zakonodajalca enako, če se eden od staršev odloči in pisno privoli v posvojitev, ali če ta starš zgolj ni znan in morda niti ni seznanjen z obstojem otroka; 
• ali bi lahko uporaba določb o posvojitvi imela za posledico izogib določbam, ki urejajo izpodbijanje/ugotavljanje očetovstva/materinstva? (primer: mati ve, da je otrokov oče tretja oseba, a vseeno prizna kot otrokovega očeta svojega partnerja, ki je lahko enako seznanjen z dejstvom, da v resnici ni oče. Otrok ima v takem primeru možnost vložiti tožbo na ugotovitev očetovstva vse do svojega 23. leta. V isti situaciji lahko mati opredeli, da je oče neznan in se njen partner odloči za posvojitev. Na ta način je otroku odvzeta možnost ugotavljanja očetovstva.)

V Predlogu Družinskega zakonika bi morala biti, upoštevajoč prakso sodišč, opredeljena možnost skupnega odločanja  obeh staršev v primeru razvez v otrokovo dobro, npr. možnost odločanja o tem, kje bo živel, v kateri vrtec, šolo itd. bo hodil (zdaj v teh primerih odloča otrok).

Ponovno je potrebno proučiti določbi 233. člena, ki urejata pristojnost za odločanje o namestitvi otroka v rejništvo tako, da so točno opredeljene in razmejene naloge in pristojnosti centrov za socialno delo in tudi sodišč.

Prehodne določbe zakona naj omejijo veljavnost že izdanih začasnih odredb o stikih pod nadzorom, na največ šest mesecev. Prav tako bi zakon moral določiti, kako se bodo po novi ureditvi uporabljale že pravnomočne sodbe, s katerimi so stiki otroka in enega od staršev že opredeljeni pod nadzorom za nedoločen čas.

Konkretne pripombe:

K 42. členu

V drugi vrstici se za besedo ....."interes" postavi piko in črta besedilo "in državni tožilec".

Obrazložitev:
Državni svet meni, da v postopku tožbe za ugotovitev obstoja zakonske zveze ni smiselno in nepotrebno sodelovanje državnega tožilca.

K 47. členu:

Tretji odstavek 47. člena se črta.

Obrazložitev:
V primeru tožbe za razveljavitev zakonske zveze ni potrebno sodelovanje državnega tožilstva.

K 122. členu:

Doda se četrti odstavek, ki se glasi:

"Po smrti moškega, katerega očetovstvo naj bi se ugotovilo, lahko vloži tožbo otrok proti njegovim pravnim naslednikom na način in po pogojih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena." 

Obrazložitev:
Otrok mora imeti tudi po smrti domnevnega očeta možnost tožbe za ugotovitev očetovstva po smrti.

K 123. členu:

Člen se črta.

Obrazložitev:
Določbe tožbe v zvezi s tožbo za ugotovitev očetovstva po smrti so smiselno dopolnjene
v 122. členu.

Predlog mnenja skupaj s prejetima amandmajema je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 7 pa jih je bilo proti).

6. točka dnevnega reda: Predlog zakona o prenosu pokojninskih pravic

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ, št. 14/2010 z dne 5. 2. 2010.
Predlog zakona je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide so svetniki prejeli s sklicem 10. 3. 2010 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 15. 3. 2010 in na klop.

Predstavnik predlagateljev zakona Peter Pogačar, generalni direktor na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je podal obrazložitev.

Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide mag. Dušan Semolič je pojasnil stališče.

Predstavnik interesnih skupin Boris Šuštaršič je podal stališče.

Predsednik je dal na glasovanje predlog mnenja:

Državni svet Republike Slovenije je na 24. seji 17. 3. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o prenosu pokojninskih pravic (ZPPP) - druga obravnava

Državni svet podpira predlog zakona.

Državni svet je bil seznanjen z vsebino Predloga zakona o prenosu pokojninskih pravic, ki v slovenski pravni red implementira zahteve zakonodaje Evropske unije. V skladu s Kadrovskimi predpisi je Republika Slovenija dolžna osebam, ki so v Republiki Sloveniji že dopolnile zavarovalno dobo v okviru pokojninskega zavarovanja ali pridobile druge pokojninske pravice in v primeru, ko se zaposlijo pri instituciji EU, zakonsko urediti možnost, da lahko prenesejo te pravice v pokojninski sistem Evropske unije. Poleg tega je treba zakonsko urediti tudi položaj tistih oseb, ki jim preneha delovno razmerje pri institucijah, organih, uradih in agencijah EU in se vrnejo v Republiko Slovenijo. Tem osebam se omogoča, da prenesejo pokojninske pravice iz sistema Evropske unije v pokojninski sistem Republike Slovenije.

S sprejetjem predlaganega zakona o prenosu pokojninskih pravic se bo tako zakonsko uredila pravica zaposlenih v institucijah, organih, uradih in agencijah EU, ki imajo že neposredno na podlagi Kadrovskih predpisov pravico do prenosa pokojninskih pravic v sistem EU ter prenos sredstev iz sistema EU v pokojninski sistem Republike Slovenije ob prenehanju zaposlitve v institucijah, organih, uradih in agencijah EU.

Osebe, ki se bodo zaposlile pri institucijah, organih, uradih in agencijah EU in bodo po Kadrovskih predpisih upravičene do prenosa kapitalizirane vrednosti pokojninskih pravic, bodo lahko zahtevale, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije prenese njihove pokojninske pravice v sistem EU. Kapitalizirano vrednost pokojninskih pravic predstavlja valorizirana vsota prispevkov, plačanih v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji, do nastopa zaposlitve pri institucijah, organih, uradih in agencijah EU ter sredstva na računu zavarovanca iz obveznega in prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.

Z Zakonom o prenosu pokojninskih pravic je tako natančno določen način izračuna zneska, ki predstavlja kapitalizirano vrednost pokojninskih pravic, prav tako je natančno določen tudi postopek pretvorbe zneska, prenesenega na zavod (aktuarske protivrednosti pokojninskih pravic) v pravice v slovenskem pokojninskem in invalidskem zavarovanju (zavarovalna doba in zavarovalna osnova). Ta način izračuna oziroma preračuna pokojninskih pravic bi se uporabil tudi pri sklepanju sporazumov o prenosu pokojninskih pravic z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami EU in mednarodnimi organizacijami, katerih zaposleni niso vključeni v sistem pokojninskega zavarovanja v EU.

Ob prenehanju zaposlitve v institucijah, organih, uradih in agencijah EU in vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji, bodo osebe lahko na zavod prenesle aktuarsko protivrednost pokojninskih pravic, pridobljenih pri EU, ki jo bo zavodu izplačala institucija, organ, urad ali agencija EU, pri katerem je bil uslužbenec zaposlen.

 

Državni svet je bil seznanjen, da bodo za realizacijo predloga zakona potrebna finančna sredstva, ki bodo zagotovljena iz prihodkov od prispevkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v kolikor pa bodo odhodki presegli prihodke, pa se bodo potrebna sredstva zagotovila iz državnega proračuna.

Kadrovski predpisi so v Republiki Sloveniji začeli neposredno veljati z vstopom Republike Slovenije v EU, vendar pa prenosi pokojninskih pravic zaradi pomanjkanja pravne podlage v konkretnih primerih še niso bili dejansko realizirani. V vmesnem obdobju, t.j. od leta 2004 do danes, sta Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prejela 42 zahtevkov posameznikov za informativni izračun pokojninskih pravic, ki se bodo prenesla ali iz nacionalnega sistema pokojninskega zavarovanja v EU ali iz pokojninskega sistema EU v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Od prejetega števila vlog je bilo 36 vlog takšnih, ki so se nanašale na iznos sredstev iz nacionalnega sistema pokojninskega zavarovanja, le 6 pa je bilo takih, da bi bile predmet morebitnega prenosa sredstev v nacionalni pokojninski sistem.

Okvirni izračuni so bili pripravljeni na podlagi do sedaj vloženih vlog zavarovancev in na podlagi podatkov o posameznih zavarovancih, s katerimi razpolaga Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Potrebno je omeniti, da so zavarovanci v Republiki Sloveniji dopolnili pokojninsko dobo v dolžini od 10 mesecev do 24 let. Pri pripravi izračunov je bilo predpostavljeno, da bodo v prvem letu veljavnosti zakona pravico do prenosa pokojninskih pravic uveljavili vsi zavarovanci, ki so vložili vlogo za informativni izračun pokojninskih pravic v primeru prenosa iz nacionalnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v pokojninski sistem EU. Izračuni so se opravili na podlagi predpostavk, ki so določene v tem zakonu. Na podlagi vlog, ki so bile vložene pred uveljavitvijo zakona, in opravljenih preračunov pokojninskih pravic, je postavljena ocena, da bo v prvem letu veljavnosti zakona iznesenih sredstev v maksimalni višini okoli 440.000 EUR. Glede na to, da Kadrovski predpisi omogočajo tudi vrnitev prenesene vrednosti, se predvideva, da bo del teh sredstev v prihodnosti tudi vrnjen.

Državni svet meni, da vsebina obravnavanega predloga zakona uvaja zavarovance drugačne kategorije in uveljavlja poseben nadsistem v okviru veljavnih sistemov pokojninskih zavarovanj evropskih držav, kjer sicer poteka priznavanje pokojnin na osnovi seštevka celotne zavarovalne dobe posamezne države in prav takšna praksa bi morala veljati za zavarovane osebe, ki delajo v okviru EU.

Državni svet soglaša s tem, da bi se vplačana sredstva lahko prenašala iz zavarovanj za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, nikakor pa se ne bi smela sredstva odlivati iz obveznega pokojninskega zavarovanja, v katerega vplačujejo vsi državljani, na katere se bo v končni fazi tudi preneslo breme plačevanja zavarovanj za pokojnine zaposlenih v institucijah, organih, uradih in agencijah EU in mednarodnih organizacijah, katerih zaposleni niso vključeni v sistem pokojninskega zavarovanja v EU. Državni svet si je ob tem zastavil tudi vprašanje, katere kategorije zaposlenih ščitijo danes veljavne pravne norme, ali delavce ali lastnike kapitala. Zaposlene v gospodarskem sektorju v zadnjih 20 letih namreč veljavne pravne norme ne ščitijo, saj so se v primerih stečajev podjetij znašli na zadnjem mestu, pred njimi se vedno poplača lastnike kapitala.

Državni svet nadalje ocenjuje, da se s takšnim pristopom reševanja pokojnin uslužbencev v organih EU ustvarja sloj privilegiranih birokratov, ki se razlikuje in odtujuje od državljanov posameznih držav članic EU, kar pa ni skladno z ustavami posameznih držav, ki opredeljujejo enakost pred zakonom ter pokojninskimi zakoni, ki še vedno slonijo na načelih solidarnosti in vzajemnosti.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Dušan Semolič.

Predlog mnenja je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

- - -

Predsednik je zaključil 24. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.