Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o dohodnini

Na podlagi prve alinee 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na 42. seji, dne 15.3.2006 določil besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o dohodnini in ga na podlagi 114. člena poslovnika državnega zbora (Ur.l. RS, št. 35/2002) pošilja državnemu zboru v obravnavo in sprejem.

Ker gre pri spremembah zakona o dohodnini za manj zahtevne spremembe, se predlaga sprejem tega zakona po skrajšanem postopku (prvi odstavek 142. člena poslovnika državnega zbora).

Državni svet na podlagi 95. člena poslovnika državnega sveta določa državno svetnico Marto Turk kot predstavnico državnega sveta na sejah državnega zbora in njegovih delovnih telesih pri obravnavi predloga zakona.

* * *

I. NASLOV ZAKONA

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O DOHODNINI

II. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Državni zbor Republike Slovenije je 23. 11. 2005 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-1D). Državni svet Republike Slovenije je dne 30.11.2005 v zahtevi, da državni zbor ponovno odloča o zakonu, načelno sicer podprl spremembe in dopolnitve zakona, ki povečujejo konkurenčnost slovenskega davčnega sistema, ob tem pa ocenil kot nesprejemljive tiste zakonske rešitve, s katerimi naj bi sicer po zagotovilih Vlade Republike Slovenije dosegli preglednost, razumljivost in izvedljivost nekaterih že uveljavljenih rešitev, dejansko pa spreminjajo vrednostni sistem dotedanje ureditve, saj povečujejo neenakost in socialno razslojenost v Sloveniji. Z uveljavitvijo novih zakonskih rešitev se nepravično prerazporejajo davčna bremena, tako da se v manjši meri ohranja do sedaj veljavno politiko pri obdavčitvi tistih družbenih skupin, ki so najbolj občutljive. Zakon tako vpeljuje obdavčitev obresti na depozite za vse državljanke in državljane Slovenije. Ob tem, ko se znižuje davek na dobiček od kapitala, se za vse ostale davčna obremenitev povečuje. S 1. 1. 2008 se povsem ukinja posebna olajšava pri obdavčevanju obresti, medtem ko za leto 2006 velja neobdavčen del obresti v višini 300.000 SIT, v letu 2007 pa 150.000 SIT. Uveljavljena je torej rešitev, da bodo tako mali (brezposelni, delavci, upokojenci, študenti, dijaki) kot veliki varčevalci plačevali obresti ne glede na višino sredstev na varčevalnem računu.

Veljavna ureditev neenakopravno obravnava javne funkcionarje ki funkcijo opravljajo nepoklicno. V skladu z 29. členom zakona o dohodnini je mogoče uveljavljati le dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela, ne pa tudi dnevnice, med tem ko se v davčno osnovo iz delovnega razmerja dnevnice ne vštevajo.

Prav tako zakon uvaja posebno obravnavo tistih, ki so prejeli obveznice iz naslova denacionalizacije. Z zakonskim določilom se obresti na obveznice, ki jih je upravičenec prejel kot odškodnino v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo, posebej izločijo kot predmet obdavčitve oziroma zanje velja 50 % olajšava. Gre torej za ozko skupino upravičencev iz denacionalizacije, ki so iz tega naslova prejeli za 200 milijard SIT obveznic in ki ob 6 % obrestni meri vsako leto do leta 2016 prejemajo 12 milijard SIT. Samo za njih velja, da jim bo država na ta način v naslednjih desetih letih omogočila določene olajšave pri plačilu davka na obresti.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

S predlogom zakona se želi na področju obdavčitve obresti na denarne vloge pri bankah in hranilnicah ter pri obdavčitvi obresti na obveznice denacionalizacijskih upravičencev vzpostaviti stanje, ki je veljalo pred zadnjo spremembo zakona. Rešitve predloženega zakona so zastavljene v smeri razbremenitve tistih zavezancev, ki varčujejo v manjših zneskih in bolj korektne porazdelitve davčnega bremena med zavezance. Potrebno je ohraniti določen neobdavčen del dohodka od obresti in iz obdavčitve izključiti večino malih varčevalcev z denarnimi depoziti pri bankah in hranilnicah. Zaradi posebnega pomena nekaterih oblik varčevanja in za določene vrste obresti, določa predlog zakona oprostitev v obliki letnega neobdavčenega zneska dohodka oziroma obresti na denarne depozite fizičnih oseb pri bankah in hranilnicah v Sloveniji.

Dnevnice, ki jih prejemajo funkcionarji, ki funkcijo na katero so izvoljeni oziroma imenovani opravljajo nepoklicno in katerih dohodki se obdavčujejo z dohodnino na podlagi 26. člena zakona o dohodnini, predstavljajo povračilo stroškov prehrane, zato je smiselno, da se ne upoštevajo v davčno osnovo.

S črtanjem zakonskega določila, ki na poseben način obravnava imetnike denacionalizacijskih obveznic in izloča del obresti na obveznice v višini 50 % kot predmet obdavčitve, se zagotavlja pravičnejša obravnava davčnih zavezancev.

To je tudi v nasprotju z veljavno prakso Evropske unije, saj se uvaja različno obdavčitev kapitalskih dobičkov glede na način pridobitve vrednostnega papirja.

3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Na podlagi pregleda ureditev obdavčitve obresti na bančne depozite je razvidno, da v članicah EU na tem področju ne obstaja enotna ureditev. Direktiva Sveta 2003/48/EC EU o obdavčitvi obresti - ki je že implementirana v našo nacionalno zakonodajo, zavezuje tako Slovenijo kot ostale članice EU k avtomatski izmenjavi podatkov o plačilu obresti rezidentom drugih držav članic EU za davčne namene, ne predpisuje pa oblike nacionalnega sistema obdavčenja, niti eksplicitno ne določa, da mora le-ta obstajati. Tako posamezne države lahko v celoti izključijo obresti na bančne depozite iz sistema obdavčitve ali pa iz obdavčitve izključijo določeno vsoto obresti, lahko pa te tudi v celoti obdavčijo.
V celoti neobdavčene so obresti od bančnih depozitov v Republiki Estoniji in v Republiki Litvi.
V Kraljevini Belgiji so obresti od bančnih depozitov do višine 1.550 evrov na leto davka proste, presežek pa je obdavčen s 15 % davčno stopnjo. V Zvezni republiki Nemčiji je ta znesek nekoliko nižji in znaša 1.370 evrov, presežek pa je obdavčen s 30 % davčno stopnjo.
Kraljevina Nizozemska ima v svoji dohodninski zakonodaji predvideno davčno oprostitev na posamezno gospodinjstvo za bančne depozite do višine 19.252 evrov. Za preostali del bančnega depozita se zakonsko domneva, da je obrestovan po 4 % obrestni meri in se obdavči s 30 % davčno stopnjo. Obresti iz bančnih depozitov rezidentov Republike Irske starih 65 ali več let niso obdavčene.

4. Ocena finančnih posledic zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Predlagane spremembe zakona bodo imele finančne posledice na državni proračun, saj bo prišlo na prihodkovni strani z ukinitvijo olajšave v višini 50 % zneska obresti na obveznice denacionalizacijskim upravičencem do pozitivnih učinkov, medtem ko bo oprostitev v obliki letnega neobdavčenega zneska obresti na denarne depozite ter neobdavčitev dnevnic imela nasprotni finančni učinek. Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic na druga javna finančna sredstva.

5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Predlagane spremembe zakona nimajo drugih posledic.

III. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V zakonu o dohodnini (Ul. r. RS, št. 21/06- uradno prečiščeno besedilo) se v drugem stavku četrtega odstavka 29. člena za besedo "storitev" doda besedi "ter dnevnice".

2. člen

Črta se 6. točka 71. člena.

3. člen

V 126.b členu se številka "300.000" nadomesti s številko "240.000".

4. člen

Črta se drugi odstavek 141. člena.

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

IV. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu:

Dnevnice, ki jih prejemajo funkcionarji, ki funkcijo na katero so bili izvoljeni oziroma imenovani opravljajo nepoklicno in kateri dohodki se obdavčujejo z dohodnino na podlagi 26. člena zakona o dohodnini, predstavljajo povračilo stroškov prehrane. Zaradi tega je nesprejemljivo, da so povračila stroškov prehrane predmet obdavčitve po zakonu o dohodnini. Dnevnice kot povračilo stroškov prehrane so bile tudi po prej veljavni ureditvi izvzete oziroma je bilo možno zniževati osnovo za dohodnino po metodi uveljavljanja dejanskih stroškov. Z veljavno ureditvijo so neenakopravno obravnavani vsi javni funkcionarji, ki funkcijo opravljajo nepoklicno.

K 2. členu:

Vrnitve premoženja in odškodnine, ki so jih prejeli denacionalizacijski upravičenci v skladu z zakonom o denacionalizaciji, sodijo med kategorije, ki so oproščene plačila dohodnine. Z zakonsko rešitvijo, ki izenačuje ugodnejši davčni položaj tistih, ki prejemajo obresti iz naslova odškodnine v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo, se na kapitalskem trgu vzpostavlja enakopraven položaj za vse davčne zavezance.

K 3. členu:

Glede na trend zmanjševanja obrestnih mer na bančne depozite je primerno znižanje davčne osnove tako, da bo obdavčen znesek obresti nad 240.000 SIT in ne znesek obresti nad 300.000 SIT.

K 4. členu:

Z zakonsko rešitvijo se vzpostavlja trajna olajšava oziroma neobdavčen dohodek od obresti na depozite. Veljavna ureditev določa, da za obdavčitev obresti iz hranilnih vlog v letih 2006 in 2007 velja prehodna rešitev, in sicer so v letu 2006 obresti do zneska 300.000 na letni osnovi oproščene plačila dohodnine, v letu 2007 pa do višine 150.000 tolarjev, stopnja davka pa znaša v teh dveh letih 15 %. V letu 2008 zakon ne predvideva več posebnih olajšav pri obdavčevanju obresti.

K 5. členu:

S tem členom se določa začetek veljavnosti zakona.

V. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

29. člen
(davčna osnova)

(1) Osnova za dohodnino (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) od dohodka iz delovnega razmerja je dohodek iz 25. člena tega zakona, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec.
(2) Obvezni prispevki za socialno varnost, ki so primerljivi z obveznimi prispevki za socialno varnost v Sloveniji in jih delojemalec plačuje v sklad, priznan za davčne namene v katerikoli drugi državi, se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz 25. člena tega zakona odštejejo pod pogojem, da fizična oseba ni bila rezident Slovenije neposredno pred začetkom opravljanja dela iz delovnega razmerja v Sloveniji in je v tem času že prispevala v navedeni sklad.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se v davčno osnovo od pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v skladu z drugimi predpisi, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati prejemnik teh dohodkov. Za določitev davčne osnove pri vdovski in družinski pokojnini se upošteva število družinskih članov, ki jo prejemajo. V davčno osnovo od navedenih dohodkov, prejetih iz tujine, se šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu s predpisi.
(4) Davčna osnova od dohodka iz prvega in drugega odstavka 26. člena tega zakona je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10% dohodka. Dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela in storitev je mogoče uveljavljati, in sicer se priznajo na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 31. člena tega zakona določi vlada.
(5) Davčna osnova od dohodka iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona, je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati verski delavec.

71. člen
(oprostitev)

Dohodnine se ne plačuje od:

1. obresti, ki se zavezancu izplačajo iz naslova neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov;
2. obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, in sicer največ v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled;
3. dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti in se dohodek izplača zaradi smrti osebe;
4. dohodka iz življenjskega zavarovanja, pri katerem:
   • ? nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju,
   • ? sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavarovalne vsote ena in ista oseba, in
   • ? ni podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti police življenjskega zavarovanja pred potekom roka iz prve alinee te točke;
5. obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki je sklenjena za obdobje deset let, razen obresti pri odstopu od te varčevalne;
6. 50 % zneska obresti na obveznice, ki jih je upravičenec prejel kot odškodnino v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo. Če je upravičenec po navedenem zakonu mrtev ali razglašen za mrtvega pred dnevom pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, se za upravičenca štejejo njegovi dediči, ki jim je Slovenski odškodninski sklad oziroma Slovenska odškodninska družba izročila obveznice na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju;
7. obresti od vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad, ki se vodijo na posebnem transakcijskem računu rezervnega sklada in jih upravnik nalaga v depozite pri banki v skladu s stanovanjskim zakonom.

126.b člen
(oprostitev dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah)

V davčnem letu se seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, zmanjša za 300.000 tolarjev.

141. člen
(obdavčitev obresti v letih 2006 in 2007)

(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 126.a člena tega zakona se obresti v letu 2006 in 2007 obdavčujejo po stopnji 15 %.

(2) Ne glede na določbo 126.b člena tega zakona se seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, v letu 2007 zmanjša za 150.000 tolarjev, v letu 2008 in nadaljnjih letih pa se ne zmanjšuje.