Sklepi, sprejeti ob obravnavi zaključkov s posveta z naslovom Vseživljenjsko izobraževanje in aktivno staranje

Državni svet Republike Slovenije je na 59. seji, dne 14. 11. 2007, na podlagi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) ter na podlagi posveta z naslovom  Vseživljenjsko izobraževanje in aktivno staranje, sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet je dne 15. maja 2007 organiziral posvet Vseživljenjsko izobraževanje in aktivno staranje, s ciljem poiskati ustrezne odgovore na vedno bolj aktualna vprašanja, kako izobraževanje povezati z aktivnim in kakovostnim staranjem prebivalstva.

Državni svet Republike Slovenije podpira prizadevanje Vlade Republike Slovenije za dokončno izdelavo Strategije vseživljenjskosti učenja v Sloveniji, s katero naj bi zagotovili priložnosti prebivalstvu za celovit razvoj njihovih zmožnosti, kar bo pripomoglo k udejanjanju štirih strateških razvojnih ciljev Slovenije - družbenemu, gospodarskemu, trajnostnemu in umestitvi Slovenije v mednarodnem okolju. S tem bomo povečali raven in stopnjo inovativnosti v gospodarskem, družbenem in političnem življenju, spodbudili in narekovali razvoj "družbe mislečih" in razvoj "učeče se družbe". Izpeljali bomo posebne cilje, to je učenje v vseh življenjskih obdobjih in okoliščinah ter okrepili zavedanje o koristih učenja in o pravici do učenja ter soodgovornosti zanj, zagotovili vsakemu človeku učenje po njegovi meri in zvišali raven vseh vrst  pismenosti. Državni svet Republike Slovenije pričakuje, da bodo tako integrrirana vsa področija  vzgoje in izobraževanja v koherenten sistem.

Državni svet Republike Slovenije podpira prizadevanja Vlade Republike Slovenije pri dokončni izdelavi Strategije aktivnega staranja, ki predstavlja akcijski načrt aktivnega staranja na področju zaposlovanja in je dopolnitev Strategije varstva starejših do leta 2010, ki jo je Vlada sprejela septembra 2006 in predstavlja krovno strategijo, ki bo omogočala ohranitev solidarnosti in medčloveškega sožitja med tretjo, srednjo in mlado generacijo ter kakovostno staranje in oskrbo naglo rastočega deleža tretje generacije.

Državni svet Republike Slovenije ugotavlja, da položaj starejših delavcev neposredno ureja Priporočilo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 162 o starejših delavcih iz leta 1980.  Drugi mednarodni akti, ki urejajo položaj starejših delavcev, so še Priporočilo MOD št. 122 o politiki zaposlovanja, Priporočilo št. 150 o poklicnem usmerjanju in strokovnem usposabljanju za razvoj človekovih sposobnosti. Posebno varstvo starejših delavcev zagotavlja tudi dopolnjena Evropska socialna listina.

V Sloveniji so pravice delavcev, starejših od 55 let, urejene s posameznimi določili Zakona o delovnih razmerjih. Po zakonu o delovnih razmerjih se šteje za starejšega delavca tisti delavec, ki je starejši od 55 let (201. člen). Zakon med drugim povzema določila Direktive 2000/78/ES in prepoveduje diskriminacijo delavca pri sklenitvi in prekinitvi delovnega razmerja na podlagi kateregakoli kriterija (predvsem 6.,89. in 114. člen), 5. poglavje zakona pa posebej ureja pravice starejših delavcev: zakon določa, da delavci, starejši od 55 let, uživajo posebno varstvo. Starejši delavec lahko sklene delovno razmerje oziroma ima pravico, da začne delati z delovnim časom, krajšim od polnega, če se delno upokoji. Starejšemu delavcu delodajalec brez delavčevega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela (201. - 203. člen). V prehodnih določbah je urejen prehodni režim, v katerem se postopno zvišuje starostna doba za ženske, ki so po prejšnji zakonodaji imele določeno nižjo starostno dobo (50 let). V skladu s 236. členom Zakona o delovnih razmerjih uživajo posebno varstvo starejše delavke, ki so ob uveljavitvi zakona izpolnile pogoj starosti 51 let. Postopno zviševanje bo zaključeno s 1. 1. 2014, ko bosta oba spola izenačena (v predlogu sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih bo ta izenačitev leta 2015).

Državni svet Republike Slovenije ugotavlja, da imamo v Sloveniji zakonske omejitve pri opravljanju intelektualnega dela upokojencev, predvsem na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti in visokega šolstva. Po Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti iz leta 2006 upokojenci  ne morejo opravljati intelektualnega dela.

Državni svet Republike Slovenje predlaga Vladi Republiki Slovenije, da v tem delu spremeni Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti in da čim prej izdela Pravilnik o postopku in pogojih za vpis posameznikov v register zasebnih raziskovalcev in vanj vključi tudi upokojene znanstvenike in raziskovalce. Nadalje predlaga, da se zakonsko uredi opravljanje honorarnega strokovnega dela, po zakonodaji EU je to opravljanje storitev. Vlada Republike Slovenije naj istočasno zagotovi ustrezen nadzor, saj je to danes z registracijo prebivalstva možno. Državni svet Republike Slovenije meni, da je nevzdržno sedanje stanje na tem področju, saj je v Sloveniji trenutno nezaželeno  delo, ki je vezano na pogodbe o delu, podjemne pogodbe, pogodbe o avtorskem delu. Take oblike dela so znižane na minimum, saj davki presegajo znesek, ki ga dobi avtor. Samostojnim raziskovalcem niso priznani niti dejanski stroški. Po sklepih Sodišča Skupnosti predstavlja opravljanje storitev časovno omejeno strokovno delo, za opravljanje strokovnega dela za daljši čas pa se uporabljajo pravila o ustanavljanju. Določila o storitvah ne smejo biti odvisna od pravil za ustanavljanje. Sodišče Skupnosti navaja, da morajo države članice kljub odsotnosti harmonizacije osebnih davkov (ta so pod pristojnostjo držav članic) upoštevati temeljna načela Pogodb o prostem gibanju delovne sile, storitev, kapitala in ustanavljanja.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da opremi gospodinjstva starejših oseb z ustrezno prilagojeno ICT opremo in standardnim znanjem, ter z investiranjem in podporo v dodatne potrebne programe. Skupni omrežno podprt Evidence Based Ageing naj vsebuje dovolj podatkov in različnih dodatkov za lastno odločanje o svojem uporabljenem še v formalno delo usmerjenem učenju.

Državni svet Republike Slovenije je bil seznanjen z nizko stopnjo zaposlenosti starejših v Evropi, ki  je bila izpostavljena na zasedanju Evropskega Sveta marca leta 2000 v Lizboni, v naslednjem letu pa je Spomladanski Svet v Stockholmu zastavil cilj doseganja povprečno 50 odstotne stopnje zaposlenosti starejših (55 -64 let) znotraj Unije do leta 2010. V EU-25 je bila letu 2005 povprečna stopnja zaposlenosti starejših oseb (55-64 let) 42,5 odstotkov. Povprečna stopnja zaposlenosti starejših v Sloveniji, ki zajema populacijo od 55 do 64 let, je v letu 2005 znašala po podatkih EUROSTAT-a le 30,7 odstotkov (v letu 2004 29 odstotkov in v letu 2003 23,5 odstotkov), povprečje je bilo znatno nižje za ženske.