Pobuda mag. Blaža Kavčiča za sprejem nujnih ukrepov za zaščito kakovosti življenja državljanov Evropske unije

Državni svet Republike Slovenije je na 38. seji 8. 6. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval pobudo predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča za sprejem nujnih ukrepov za zaščito kakovosti življenja državljanov Evropske unije, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča  in predlaga Evropskemu parlamentu, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

Pobuda predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča se glasi:

Državni svet Republike Slovenije, drugi dom slovenskega parlamentarnega sistema, predlaga Evropskemu parlamentu, da zahteva od Evropske komisije in drugih evropskih institucij takojšnje oblikovanje konkretnih ukrepov institucionalne izpopolnitve delovanja Evropske unije

Predpostavljamo, da je osnovno poslanstvo in naloga politike in vseh vej oblasti, da zagotavljajo ohranjanje in dvig kakovosti življenja državljanov. Ocenjujemo, da sedanji mednarodni institucionalni pogoji v osnovi onemogočajo, da bi kakovost življenja bila osnovni strateški cilj ekonomske politike Evropske unije, ampak je vodilo postal interes finančne industrije. Na konkretnem primeru Grčije je popolnoma jasno, da so interesi transnacionalnega špekulativnega finančnega kapitala botrovali nastanku krize in kar je posebej sprevrženo, kujejo dobičke v vseh fazah sprožanja krize in soočanja s krizo! Varčevalni in drugi ukrepi v primeru Grčije, ali katere druge od držav v težavah, ne morejo biti učinkoviti dokler je omogočeno delovanje špekulativnih finančnih instrumentov. Ne moremo si zatiskati oči pred dejstvom, da je delovanje političnih institucij pod prevladujočim vplivom transnacionalnega kapitala. Predstava o prostem delovanju tržnega mehanizma in njegovem zadovoljivem uravanavanju gospodarstva je postala nevarna utvara, nesprejemljiva s stališča zdravega razuma, človekovih pravic in načel svetovnega etosa. Kako lahko pričakujemo od državljanov Evropske unije, da bodo z varčevalnimi ukrepi na področju plač, pokojnin in krčenju socialne varnosti na področju zdravstva in šolstva podprli stabilizacijo makroekonomskih parametrov, če pa je vse bolj razširjeno spoznanje o ogromnem nakopičenem finančnem premoženju v davčnih oazah. Kako naj državljani Evropske unije sprejmejo logiko, da si akterji finančne krize izplačujejo za običajnega državljana nepredstavljive vsote?

V sedanjem institucionalnem okviru ni možno najti učinkovitih odgovorov za zadovoljiv obseg dodajanja vrednosti in dovolj veliko število delovnih mest v državah članicah EU. Popolna liberalizacija mednarodnih ekonomskih tokov skladno z zahtevami WTO, IMF, WB povzroča prehitro ukinjanje tradicionalnih delovnih mest v državah članicah EU, kar je družbeno nesprejemljivo, saj ustvarja družbo razočaranih podpirancev namesto družbe aktivnih in motiviranih državljanov.

Evropska unija in euro sta vrednoti največjega pomena za državljane EU, sta pa v veliki krizi. Zavedati se moramo, da niti EU, niti euro objektivno ne moreta biti ciljni vrednoti za državljane EU, ampak vrednoti, ki imata izjemen pomen, a še vedno vlogo sredstev in ne vloge končnega cilja. Postavlja se vprašanje, ali si organi oblasti EU sploh lahko dovolijo da ne bi oblikovali ukrepov za zaščito temeljnih interesov državljanov EU, saj bi s tem podkrepili dvome o smiselnosti obstoja EU in eura. Težko si zamislimo uspešno delovanje EU ne da bi euro dobil močnejšo vlogo kot svetovni denar. Prenova mednarodnega monetarnega sistema z večjo vlogo eura in zmanjšano vlogo ameriškega dolarja je nujna sestavina institucionalnega okvira za zagotavljanje pogojev kakovosti življenja državljanov EU.

Zato konkretno predlagamo Evropskemu parlamentu, da v sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in drugimi institucijami oblikuje, sprejme in izvede naslednje ukrepe:

• Regulacijo finančnih trgov z onemogočanjem delovanja nemoralnih finančnih instrumentov.
• Zaščito delovnih mest v državah članicah EU.
• Okrepitev vloge eura kot svetovne valute.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Evropskemu parlamentu, da pobudo preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanjo odgovori.

 Celoten sklep z dodatkom: Podrobnejša obrazložitev vloge finančnih instrumentov