Iskanje: Napredno iskanje

Brskanje po kategorijah:

Zapisnik 26. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo 20. oktobra 2004.

Seja se je pričela ob 12.07 in se zaključila ob 15.27 uri.

Predsednik je pričel 26. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Opravičili so se:
- Peter Vrisk
- Marija Perkovič
- Jurij Kavčič

* * *

Na sejo so bili vabljeni:

gospod dr. Marko Pavliha, Minister za promet,
gospod dr. Rado Bohinc, Minister za notranje zadeve,
gospod mag. Bojan Žlender, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
gospod Ivo Vajgl, Minister za zunanje zadeve,

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:

gospod Boris Živec, državni sekretar na Ministrstvu za promet k 4. točki,
gospod Miha Molan, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve k 5. in 6. točki,
gospod Bojan Žlender, Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu k 5. točki,
gospod Andrej Logar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve k 6. točki,
gospa Majda Filipovska, državna podsekretarka na Ministrstvu za zunanja zadeve k 6. točki,

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda mag. Antona Ropa in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade.

O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franca (Ferija) Horvata.

* * *

S sklicem dne 6.10.2004 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

Odobritev zapisnika 25. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
Glasovanje o sklepu k Poročilu Nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2003 (EPA 1393-III);
Predlog Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije - predvidljivo v skupno prihodnost (EPA 1452-III);
Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa (EPA 1409-III);
Obravnava incidenta na območju mejnega prehoda Sečovlje dne 22.9.2004;
Obvestilo Višjega sodišča v Ljubljani;

DNEVNI RED:

Predsednik je ugotovil, da ni prejel nobenih predlogov za razširitev ali umik točk dnevnega reda, zato je predlagal naslednji dnevni red:

Odobritev zapisnika 25. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
Glasovanje o sklepu k Poročilu Nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2003 (EPA 1393-III);
Predlog Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije - predvidljivo v skupno prihodnost (EPA 1452-III);
Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa (EPA 1409-III);
Obravnava incidenta na območju mejnega prehoda Sečovlje dne 22.9.2004;
Obvestilo Višjega sodišča v Ljubljani;

Predlagan dnevni red je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

K 1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 25. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 25. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in državni svetniki prejeli s sklicem 6.10.2004.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 25. seje glasujejo.

Zapisnik 25. seje Državnega sveta Republike Slovenije je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 2. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

Na klop so državne svetnice in državni svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožefa Jeraja Ministrstvu za zunanje zadeve zakaj Republika Slovenija še ni Ruski federaciji kot depozitarju, notificirala nasledstva Avstrijske državne pogodbe.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Jožef Jeraj.

Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji, dne 20.10.2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožefa Jeraja v zvezi z notificiranjem nasledstva Avstrijske državne pogodbe in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožefa Jeraja in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije se glasi:

Zakaj Republika Slovenija še ni Ruski federaciji kot depozitarju, notificirala nasledstvo Avstrijske državne pogodbe?

Obrazložitev:

Republika Slovenija se je s 5. členom Ustave Republike Slovenije zavezala za zaščito avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah. Državni zbor je leta 1996 sprejel Resolucijo o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah (Ur. l. RS, št. 35/96), katere izvajanje je oteženo, ker Republika Avstrija ne izpolnjuje v celoti obvez, ki jih je sprejela z Avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955. Republika Slovenija ima vso pravico zahtevati notifikacijo (ne pa pristopa) pri depozitarju Avstrijske državne pogodbe Ruski federaciji kot pravni naslednici ??? ZSSR, saj je med vsemi novimi državami naslednicami bivše SFRJ do sukcesije najbolj upravičena. Tudi nekateri ugledni slovenski pravni strokovnjaki menijo, da bi bil ta akt nujen in potreben zaradi celovite zaščite slovenske manjšine v Republiki Avstriji.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

S pošiljko dne 28.9.2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Antona Peršaka za razrešitev finančnih zadev športnih organizacij.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Pobudo je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo so prejeli s pošiljko dne 15.10.2004.

Razpravljala sta Jože Ilc in Anton Peršak.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji, dne 20. 10. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval pobudo državnega svetnika Antona Peršaka za razrešitev finančnih zadev športnih organizacij ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Antona Peršaka za razrešitev finančnih težav in vprašljivih razmerij, v katere se zapletajo številne športne organizacije (društva, klubi) in predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da preučita veljavno ureditev delovnih oziroma pogodbenih razmerij med športnimi klubi oz. društvi in poklicnimi športniki.

Obrazložitev:

Posebej v zadnjem času so nastali problemi v zvezi z neplačevanjem plač oz. drugih pogodbenih prejemkov poklicnim športnikom (še posebej košarkašem, nogometašem in rokometašem) in negativnim finančnih stanjem športnih klubov, kar vse vpliva na razmere in tudi neuspešnost slovenskega poklicnega športa. Zato državni svet pristojnima ministrstvoma predlaga, da ob preučitvi razmer predlagata možne rešitve, ki bi preprečevale zaplete, do katerih prihaja ob trenutni ureditvi.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da pobudo preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanjo v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

Na klop so državne svetnice in državni svetniki prejeli pobudo Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve o položaju slovenske manjšine v Avstriji in Italiji.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Jožef Jeraj.

Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji, dne 20. 10. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval pobudo Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve o položaju slovenske manjšine v Avstriji in Italiji, ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve o položaju slovenske manjšine v Avstriji in Italiji in od Ministrstva za zunanje zadeve in Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu:

Državni svet pričakuje, da si bo Ministrstvo za zunanje zadeve prizadevalo za uresničitev pravic slovenske manjšine, ki izhajajo iz Avstrijske državne pogodbe in razsodbe Ustavnega sodišča Republike Avstrije in bo okrepilo prizadevanja za nadaljevanje "konference konsenza" o postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na južnem Koroškem.
Državni svet pričakuje, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve v vseh stikih s predstavniki italijanskih oblasti opozarjalo na vprašanje izvajanja zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji in proučilo ustreznost opozarjanja z diplomatskimi notami.
Državni svet se je seznanil z mnenjem komisije, da Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu s tem, ko ni zagotovil prisotnosti ustreznega predstavnika na seji komisije, ni namenil zadostne pozornosti obravnavi omenjene problematike.
Glede na ugotovljen kritičen formalni kot tudi stvarni položaj slovenske manjšine v sosednjih državah, bo omenjeno problematiko obravnaval Državni svet Republike Slovenije.

Obrazložitev:

Informacijo o navedenih odprtih vprašanjih je pripravil Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

V razpravi na seji komisije je mag. Marjan Pipp, predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev, podal oceno, da bo zvezni kancler Wolfgang Sch??ssel tako imenovano "konferenco konsenza" o postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na južnem Koroškem sklical le v primeru, da bodo obstajali znaki, da konferenca ne bi propadla. Opozoril je na negativno stališče koroškega deželnega glavarja, ki je proti postavljanju novih dvojezičnih krajevnih napisov. V zvezi z napovedano ustavno reformo obstajata glede pravnega varstva manjšin dva predloga. Ker bo naslednje leto 50. obletnica Avstrijske državne pogodbe, pripadniki slovenske manjšine upravičeno pričakujejo, da bi lahko Republika Avstrija uresničila svojo mednarodno pravno obveznost, ki izhaja iz določb Avstrijske državne pogodbe.

Tudi predstavnika slovenske manjšine v Italiji sta opozorila, da se niso izpolnila pričakovanja, da se bo zakon o zaščiti slovenske manjšine v Italiji dosledno izvajal na celotnem območju, kjer manjšina živi in da bo Italija spoštovala pravice manjšine, ki izhajajo iz zakona. Strategija italijanske vlade se kaže v zavlačevanju in obljubah ter pomanjkanju politične volje. Na kritično stanje varstva slovenske manjšine v Italiji je Sergij Pahor opozoril med drugim tudi s podatkom o hitrem številčnem upadanju otrok v osnovnem šolstvu.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve in Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, da pobudo proučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanjo v roku 30 dni odgovorita.Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

- - -

Na klop so državne svetnice in državni svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Rada Krpača za dopolnitev Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Pobudo je obravnavala komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poročilo so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj pobude, Rado Krpač.

Stališče Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal njen predsednik Cvetko Zupančič.

Razpravljali so prof.dr.Alojz Križman, Jože Ilc, Rado Krpač, Darko Fras, Drago Bahun.

Proceduralno pripombo je podal mag. Zlatko Jenko.

Repliko so podali Rado Krpač, Cvetko Zupančič, Darko Fras.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji, dne 20. 10. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval pobudo državnega svetnika Rada Krpača za dopolnitev Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije, da se predvsem v 5. poglavju, ki govori o prometni infrastrukturi dodajo občinske, medobčinske, regionalne ter gozdne ceste javnega pomena ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Rada Krpača za dopolnitev Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

Obrazložitev:

V predlogu Resolucije o prometni politiki ni posebej opredeljena politika do občinskih, medobčinskih, regionalnih in gozdnih cest javnega pomena. Če gre za politiko, potem pričakujemo v Resoluciji tudi opredelitev do teh. Te ceste so ravno tako pomembne za zagotavljanje pogojev mobilnosti prebivalstva, predvsem v okviru lokalnih skupnosti, regij ter za notranjo povezljivost. Pomembne so tudi za oskrbo gospodarstva, razvoj podeželja, dopolnilnih dejavnosti in turizma.

Specifičen problem, do katerega se moramo opredeliti v Resoluciji o prometni politiki RS so tako imenovane gozdne ceste javnega pomena v severni Sloveniji (Koroška, Pohorje, Savinjska), ki je območje razpršene poselitve. Te ceste so zgradila gozdna gospodarstva v sodelovanju s kmeti. Ceste niso odmerjene. Po njih teče javni promet tako kot po vseh drugih cestah. Nimajo pa priznanega statusa, saj niso niti občinske (lokalne). Ni sprejemljivo, da te ceste niso stvar Ministrstva za promet kot vse druge prometnice. Ni zagotovljen sistemski vir za njihovo vzdrževanje in rekonstrukcijo. Na njih se odvija promet "na lastno odgovornost", tudi šolski prevozi otrok v šole. Na območju dvanajstih občin na Koroškem je gozdnih cest 1765 km, od tega gozdnih cest javnega pomena, kar pomeni, da vodijo najmanj do dveh kmetij, 519 kilometrov. Stroški vzdrževanja, rekonstruiranja in odmere teh cest so tako veliki, da občine tega bremena ne zmorejo oziroma bi jih same urejale desetletja.

Te ceste je potrebno s pomočjo države odmeriti, usposobiti-rekonstruirati za normalen promet, jih prekategorizirati v lokalne ceste in zagotoviti sistemski vir financiranja. Zaradi pomena teh cest in zaradi specifične kulturne krajine tega območja ter zaradi finančnega obsega mora to biti državni program in opredeljen v Resoluciji o prometni politiki RS.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št 44/93, 14/99 in 2/04) nanjo v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

Predsednik je predlagal, da državni svet prejme tudi naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji, dne 20. 10. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za dopolnitev Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije, da se predvsem v 5. poglavju, ki govori o prometni infrastrukturi dodajo občinske, medobčinske, regionalne ter gozdne ceste javnega pomena ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za dopolnitev Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

Obrazložitev:

Specifičen problem, do katerega se moramo opredeliti v Resoluciji o prometni politiki RS so tako imenovane gozdne ceste javnega pomena v vsej Sloveniji (v severni Sloveniji na primer: Koroška, Pohorje, Savinjska), ki je območje razpršene poselitve. Te ceste so zgradila gozdna gospodarstva v sodelovanju s kmeti. Ceste niso odmerjene. Po njih teče javni promet tako kot po vseh drugih cestah. Nimajo pa priznanega statusa, saj niso niti občinske (lokalne). Ni sprejemljivo, da te ceste niso stvar Ministrstva za promet kot vse druge prometnice. Ni zagotovljen sistemski vir za njihovo vzdrževanje in rekonstrukcijo. Na njih se odvija promet "na lastno odgovornost", tudi šolski prevozi otrok v šole. Na območju dvanajstih občin na Koroškem je gozdnih cest 1765 km, od tega gozdnih cest javnega pomena, kar pomeni, da vodijo najmanj do dveh kmetij, 519 kilometrov. Stroški vzdrževanja, rekonstruiranja in odmere teh cest so tako veliki, da občine tega bremena ne zmorejo oziroma bi jih same urejale desetletja.

Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

S pošiljko dne 15.10.2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli odgovor Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS d.d., na vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika glede projektne dokumentacije za razpis izgradnje avtoceste na odseku Črnivec-Podtabor.

Kratko pojasnilo je podal Janez Sušnik.

K 3. točki dnevnega reda:
- Glasovanje o sklepu k Poročilu Nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2003 (EPA 1393-III)

Predlog sklepa so državne svetnice in državni svetniki prejeli na klop na 25. seji Državnega sveta Republike Slovenije, dne 22. septembra 2004.

Kratko pojasnilo je podal predsednik Janez Sušnik.

Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji, dne 20. 10. 2004, ob obravnavi Poročila Nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2003, sprejel naslednji

S K L E P

da na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) da Državnemu zboru Republike Slovenije naslednje

M N E N J E

k Poročilu Nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2003

Državni svet je bil seznanjen s poročilom o poslovanju sklada za leto 2003 v primerjavi s sprejetim programom dela za navedeno obdobje. Samo področje delovanja sklada pa je opredeljeno z več sistemskimi zakoni, predvsem pa z zakonom o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter z zakonom o kmetijskih zemljiščih.

Največji del obsega in problematike delovanja sklada predstavlja gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči. Z nakupi, prodajo in menjavo kmetijskih zemljišč, ki se izvajajo v skladu s strategijo razvoja kmetijstva in zemljiške politike v smislu povečevanja ekonomske varnosti kmetij in intenzivnosti kmetijske proizvodnje, skuša sklad z dokupom in menjavo zemljišč zaokroževati državne in zasebne površine.

Glede gospodarjenja z gozdovi prevladuje ocena, da se je v letu 2003 dejansko stanje bistveno izboljšalo v primerjavi s predhodnim obdobjem, saj ni zaznati večjih odprtih vprašanj na področju gozdarstva pri koncesijskih pogodbah, ki so bile v letu 2003 sklenjene v celoti ter se z aneksi nadaljujejo tudi v letošnjem letu; skladno s pogodbami in letnimi aneksi se sprotno in nemoteno plačujejo tudi koncesijske odškodnine.

V letu 2003 je sklad zaključil svoje poslovanje s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 31 mio SIT; na osnovi opravljene revizije računovodskih izkazov je ugotovljeno, da je finančno poslovanje sklada resnično in korektno. Niso pa v celoti realizirani prenosi kmetijskih zemljišč in gozdov vseh pravnih oseb na Republiko Slovenijo, kakor to določa zakon o skladu kmetijskih zemljišč, vsled česar tudi ni mogoče povsem natančno ugotoviti dejanskega stanja vrednosti premoženja, s katerim sklad gospodari, čeprav je zagotovljen celoten vpogled nad zemljišči, ki jih sklad upravlja.

Državni svet ocenjuje, da je poročilo dobro pripravljeno, saj so se zadeve v primerjavi s predhodnim obdobjem glede na funkcijo sklada, njegovo delo znotraj sklada in vlogo do oddaje kmetijskih zemljišč in gozdov v uporabo, v veliki meri bistveni uredile. Istočasno pa je izpostavil naslednje pripombe in vprašanja:

zaščite javnega interesa in ukrepanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ob pojavu interesentov iz tujine po nakupu kmetijske zemlje ali gozda;
gospodarjenja s slovenskimi gozdovi, kjer država za 1 m3 posekanega lesnega materiala oziroma lesa v državnih gozdovih iztrži prenizko koncesnino; postavlja se vprašanje, ali bi bilo možno ustvariti večji prihodek tudi od zakupa kmetijskih zemljišč, da bi se dejansko finančni rezultat sklada povečal;
po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja je sedaj dostop do zemljiške knjige prost do občanov, zato ne sme biti ovira dostop do zemljiške knjige takšni instituciji kot je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije,
nadzorovanje oz. sistematična fizična kontrola dela v gozdovih;
problematike na področju označevanja gozdno-lesnih sortimentov oz. obsega sečnje ter izvajanje kontrole pri podpisovanju koncesijskih pogodb in letnih aneksov;
omogočanje možnosti dajanja koncesij fizičnim osebam - kmetom pri opravljanju del v gozdovih;
odstopanja podatkov o površinah kmetijskih zemljišč v zakupu in pa vsemi kmetijskimi zemljišči, saj bi sklad dejansko moral razpolagati z natančnimi podatki, s kakšnim premoženjem razpolaga.

* * *

Državni svet meni, da je vloga sklada in gospodarjenje z vsemi naravnimi dobrinami izjemnega pomena pri ohranjanju kmetijskih zemljišč in gozdnih kompeksov s ciljem učinkovitejšega gospodarjenja z naravnim bogastvom.

Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

K 4. točki dnevnega reda:
- Predlog Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije - predvidljivo v skupno prihodnost (EPA 1452-III),

Predlog je objavljen v Poročevalcu št. 97/04.

Predlog je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.. Poročilo so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko dne 15.10.2004.

Predlog so obravnavale interesne skupine.

Poročilo Interesne negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Kratko obrazložitev je podal državni sekretar na Ministrstvu za promet, Boris Živec.

Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal njen predsednik Darko Fras.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja Marjan Maučec.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal prof.dr. Janvit Golob.

Razpravljali so Cvetko Zupančič, Anton Kampuš, Doro Hvalica, Anton Peršak, mag. Zlatko Jenko prof.dr. Alojz Križman.

Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

Na drugi strani predloga se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

" Glavni prometni tokovi iz SZ Evrope v JV Evropo potekajo na koridorju od Linza preko Gradca in Maribora ter naprej proti Zagrebu in ker izgradnja avtocestne infrastrukture v SV delu Slovenije poteka prepočasi, so na tem območju prometne razmere nevzdržne. Državni svet ocenjuje, da so v globalnem svetu prometni blagovni tokovi zelo fleksibilni in se prilagajajo obstoječi infrastrukturi, zato se lahko zgodi, da se bodo, kljub želji, da bi blagovni tokovi iz JV Evrope in obratno potekali iz Hrvaške preko Slovenije (Obrežja, Bregane, Jelšane), preusmerili na Madžarsko preko sosednje Hrvaške, kjer intenzivno gradijo avtocestno povezavo tako proti Jelšanam (Jonsko ??? Jadranska avtocesta) kot proti Madžarski. Ker je promet pokazatelj razvoja nekega okolja, bi moral biti slovenski strateški interes v razvoju prometne infrastrukture na celotnem območju Slovenije, torej tudi na območju SV in JV Slovenije."

Amandma je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

Na drugi strani predloga se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

V poglavju 5 "Prometna infrastruktura Republike Slovenije in njene mednarodne povezave" je potrebno upoštevati že sprejete usmeritve iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Republike Slovenije v smislu rekonstrukcije in dogradnje železniške infrastrukture na petem koridorju od Pragerskega skozi Ptuj, Ormož in Mursko Soboto proti Budimpešti.

Amandma je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

Na drugi strani predloga se zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:

Državni svet meni, da bi morala resolucija vključevati tudi program za razrešitev problematičnega stanja gozdnih cest, ki so na podlagi zakona o gozdovih sestavni del gozda in javnega značaja, sredstva za njihovo vzdrževanje pa zagotavljajo tudi lokalne skupnosti. Obstoječe gozdne ceste javnega pomena, ki so na Koroškem posebnost, niso odmerjene in vpisane v zemljiško knjigo ter ne izpolnjujejo predpisanih meril za javno cesto, čeprav povezujejo kmetije, vasi ali naselja med seboj. Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije da poišče ustrezno rešitev za celo Slovenijo, da bo lahko Geodetska uprava Republike Slovenije opravila odmero gozdnih cest. Poleg tega je treba v državnem proračunu zagotoviti sredstva za obnovo gozdnih cest, da bodo izpolnjevale predpisana merila za cesto javnega značaja, in jih ustrezno prekategorizirati.

Amandma je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

Predsednik je predlagal, da državni svet, skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji, dne 20. 10. 2004, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92), obravnaval predlog Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije - "predvidljivo v skupno prihodnost" in sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije - "predvidljivo v skupno prihodnost"

Državni svet poudarja, da je dolgoročno načrtovanje prometne politike ključnega pomena za enakomernejši regionalni in gospodarski razvoj države, kar je tudi temeljni razvojni cilj Slovenije. Zato je nujno čimprej sprejeti Resolucijo o prometni politiki Republike Slovenije in pospešiti sprejemanje in izvajanje ukrepov, ki bodo zagotovili celovitost sistema javnega potniškega prometa in s tem zadovoljivo mobilnost ter učinkovitejšo oskrbo gospodarstva in zmanjšanje sedanje preobremenitve okolja.

Državni svet pozitivno ocenjuje ambiciozno postavljene osnovne usmeritve prometne politike do leta 2012 in 2020, vendar bi bilo treba zaradi sedanje neskladnosti v razvoju prometnih podsistemov ter upoštevanja zahtev za varstvo okolja in napovedane rasti obsega cestnega prometa v naslednjih letih določiti še bolj ambiciozen cilj na področju preusmerjanja prometa iz cestnega podsistema na železniški. To je še posebej pomembno z okoljskega vidika, saj lahko glede na dosedanje trende rasti prometa v skladu z najnovejšimi ocenami pričakujemo, da bodo emisije CO2 zaradi motoriziranega prometa do leta 2010 narasle za približno 50 %.

Državni svet opozarja, da je predlagana resolucija o prometni politiki sicer opredelila finančne vire za izvajanje ukrepov, s katerimi bi zastavljene cilje dosegli v določenem obdobju, vendar je z vidika izvedljivosti strateškega dokumenta potrebna tudi globalna ocena potrebnih finančnih sredstev. Državni svet pozitivno ocenjuje preučitev možnosti preusmeritve ustreznega dela CO2 takse za vzpodbujanje okolju prijaznejših prometnih storitev, vendar se mu postavlja vprašanje izvedljivosti tega ukrepa zaradi integralnosti državnega proračuna.

Glavni prometni tokovi iz SZ Evrope v JV Evropo potekajo na koridorju od Linza preko Gradca in Maribora ter naprej proti Zagrebu in ker izgradnja avtocestne infrastrukture v SV delu Slovenije poteka prepočasi, so na tem območju prometne razmere nevzdržne. Državni svet ocenjuje, da so v globalnem svetu prometni blagovni tokovi zelo fleksibilni in se prilagajajo obstoječi prometni infrastrukturi, zato se lahko zgodi, da se bodo, kljub želji, da bi blagovni tokovi iz JV Evrope in obratno potekali iz Hrvaške preko Slovenije (Obrežje, Bregana, Jelšane), preusmerili na Madžarsko preko sosednje Hrvaške, kjer intenzivno gradijo avtocestno povezavo tako proti Jelšanam (Jonsko-Jadranska avtocesta) kot proti Madžarski. Ker je promet pokazatelj razvoja nekega okolja, bi moral biti slovenski strateški interes v razvoju prometne infrastrukture na celotnem območju Slovenije, torej tudi na območju SV in JV Slovenije.

Resolucija o prometni politiki bi morala opredeliti tudi razvoj javnega potniškega prometa v regionalnih središčih, saj je to velikega pomena za njihov gospodarski razvoj in razbremenitev okolja ter zadovoljevanje potreb prebivalcev na področju izobraževanja, predvsem pa ni možno načrtovati sistema javnega potniškega prometa na lokalni ravni brez usmeritev in vizije na nacionalni ravni.

Državni svet poudarja, da resolucija ne namenja zadostne pozornosti programu izgradnje kolesarskih poti v Republiki Sloveniji, čeprav je med temeljnimi usmeritvami za zagotavljanje mobilnosti prebivalcev opredeljeno tudi vzpodbujanje uporabe koles. Po njegovem mnenju bi morala resolucija o prometni politiki jasno definirati vlogo države in lokalnih skupnosti pri določanju prometne infrastrukture za nemotorizirani promet, pri čemer bi morala zagotavljati daljinske kolesarske povezave država, medtem ko bi lokalne skupnosti skrbele za kolesarske poti na svojem območju. Državni svet tudi ocenjuje, da bi morala biti mreža kolesarskih poti ob državnih cestah na področju posameznih lokalnih skupnostih oblikovana v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.

Državni svet predlaga, da se v Svet za promet, ki bo skrbel za spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev in predlaganje ustreznih ukrepov in s tem za zagotavljanje prioritetnih ciljev slovenskega prometnega sektorja, vključi tudi predstavnike lokalnih skupnosti.

V zvezi z zaposlovanjem v prometnih dejavnostih državni svet opozarja, da bi morala resolucija o prometni politiki vsebovati tudi napovedi o trendih zaposlovanja v prometnih dejavnostih in potrebah po izobraževalnih programih na prometnem področju, saj predstavlja prometna politika okvir, v katerem je mogoče zagotavljati večje možnosti zaposlovanja, to pa je tudi eden izmed temeljnih ciljev prometne politike.

Državni svet meni, da bi morala resolucija vključevati tudi program za razrešitev problematičnega stanja gozdnih cest, ki so na podlagi zakona o gozdovih sestavni del gozda in javnega značaja, sredstva za njihovo vzdrževanje pa zagotavljajo tudi lokalne skupnosti. Obstoječe gozdne ceste javnega pomena, ki so na Koroškem posebnost, niso odmerjene in vpisane v zemljiško knjigo ter ne izpolnjujejo predpisanih meril za javno cesto, čeprav povezujejo kmetije, vasi ali naselja med seboj. Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da poišče ustrezno rešitev za celo Slovenijo, da bo lahko Geodetska uprava Republike Slovenije opravila odmero gozdnih cest. Poleg tega je treba v državnem proračunu zagotoviti sredstva za obnovo gozdnih cest, da bodo izpolnjevale predpisana merila za cesto javnega značaja, in jih ustrezno prekategorizirati.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

Predsednik je predlagal, da na predlog Interesne skupine negospodarskih dejavnosti in kolegija predsednika državnega sveta, državni svet sprejme dodatni sklep in sicer:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji, dne 20. 10. 2004, ob obravnavi predloga Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije - "predvidljivo v skupno prihodnost", na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04), sprejel naslednji

S K L E P :

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj naj organizira posvet z vidika celovitosti prometne problematike: gradnje obvoznic, razbremenitev prometnih vpadnic v naseljih, selitev tovornega prometa na železniške povezave, itd.

Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržali).

K 5. točki dnevnega reda:
- Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa (EPA 1409-III)

Poročilo je objavljeno v Poročevalcu št. 92/04.

Poročilo je obravnavala Komisija državnega sveta za politični sistem. Poročilo komisije so državne svetnice in državni svetniki prejeli s pošiljko 28.9.2004.

Kratko obrazložitev je podal državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Miha Molan.

Stališče komisije za politični sistem je podal njen predsednik mag. Adolf Zupan

Razpravljali so mag. Adolf Zupan, Anton Peršak, prof.dr. Alojz Križman, prof.dr. Janvitt Golob..

Repliko je podal Anton Peršak.

Amandma je vložil državni svetnik prof.dr.Alojz Križman in sicer:

V tretjem odstavku se črta zadnji stavek.

Predlagan amandma ni bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 10 jih je glasovalo za, 9 jih je bilo proti , 6 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji, dne 20. 10. 2004, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje

M N E N J E

k Poročilu o izvajanju Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa Republike Slovenije

Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa Republike Slovenije, ki ga je državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije, je državni svet ocenil kot pozitivni prispevek k izboljšanju prometne varnosti.

Število smrtnih žrtev se je prepolovilo (leta 1995 je bilo 207 mrtvih na milijon prebivalcev, leta 2003 pa 122 mrtvih), kar uvršča Slovenijo v srednje varne države v Evropi.

Kljub navedenemu državni svet opozarja na vprašanje večje pozornosti skrbi vzdrževanja občinskih cest. Državni svet opozarja tudi na premajhne finančne zmožnosti občin, na katere je država prenesla pristojnost urejanja in zagotovitve varnosti na lokalnih cestah, poleg tega pa tudi ureditev pločnikov ob državnih cestah. Občina nima na voljo ustreznih mehanizmov prostorske ureditve, s katerimi bi lahko lažje in hitreje zagotovila varnost vseh udeležencev v prometu (postavitev infrastrukture, ureditev semaforiziranih križišč).

Državni svet opozarja na problem rekreativnega kolesarjenja, saj je večina cest (če sploh imajo kolesarski pas) neustrezno projektiranih in se ne upošteva sodobnih spoznanj, ki bi prispevala k varnosti kolesarjev. Da problem ni majhen, kaže tudi dejstvo, da je leta 2003 umrlo 14 kolesarjev za posledicami prometnih nesreč, kljub temu pa je ureditev kolesarskih stez in pasov v letu 2003 veliko nižja od napovedane.

Državni svet poudarja, da bi morala biti cestnoprometna vzgoja otrok in mladih sestavni del šolskega učnega programa. Državni svet ugotavlja, da so vsi ukrepi namenjeni in izvajani na ravni otrok predšolske in osnovnošolske vzgoje, ne pa tudi v srednjih šolah. Prav v srednjih šolah pa prihaja zaradi dosežene starosti otrok do prvih resnih stikov z avtomobili, alkoholom in prepovedanimi drogami.

Poleg prometne infrastrukture, nalog in vseh ukrepov pristojnih organov na tem področju, je potrebno predvsem oblikovanje višjih vrednot prometne kulture (listina varnosti, nagrade zglednim občinam ipd.), ki je osnova vsake gradnje varnosti cestnega prometa, za katero so odgovorni vsi državljani.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.

Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržali.

K 6. točki dnevnega reda:
- Obravnava incidenta na območju mejnega prehoda Sečovlje dne 22.9.2004

Incident na mejnem prehodu Sečovlje je obravnavala Komisija državnega sveta za politični sistem. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 6.10.2004..

Incident na mejnem prehodu Sečovlje je tudi obravnavala Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. Poročilo komisije so prejeli s pošiljko dne 15.10.2004.

Incident so obravnavale interesne skupine.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Uvodna pojasnila je podal predsednik državnega sveta Janez Sušnik.

Kratko obrazložitev je podal državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Miha Molan.

Kratko obrazložitev je podal tudi državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Logar.

Stališče Komisije za politični sistem je podal njen predsednik mag. Adolf Zupan.

Stališče Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve je podal njen predsednik Jožef Jeraj.

Stališče Interesne skupine delodajalcev je podal Jože Stanič.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal Marjan Maučec.

Razpravljali so prof.dr. Jože Mencinger, Vincenc Otoničar, Doro Hvalica, Drago Bahun, Darko Fras, prof.dr. Alojz Križman, Jože Ilc, Cvetko Zupančič, Branko Kodrič, Marjan Maučec, Jožef Jeraj, Anton Peršak.

Repliko sta podala Darko Fras in Jože Stanič.

Amandma je vložil državni svetnik Jože Stanič in sicer:

Besedilo 1. točke se spremeni tako, da se glasi:

" Državni svet obsoja ravnanje hrvaške policije proti poslancema Državnega zbora Republike Slovenije in desetimi drugimi slovenskimi državljani na ozemlju Republike Slovenije na levem bregu reke Dragonje."

Predlagan amandma je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 10 jih je bilo proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

Amandma je vložil državni svetnik Jože Stanič in sicer:

V 3. točki se črtajo 1., 2., 3. in 4. alinea.

Predlagan amandma ni bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 13 jih je glasovalo za, 15 jih je bilo proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Amandma je vložila Komisija za politični sistem in sicer:

Kot prva alinea 3. točke:

"- poziva novo Vlado Republike Slovenije, da tudi zaradi tega incidenta reševanje problema odnosov z Republiko Hrvaško uvrsti med svoje prioritetne naloge."

Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

Amandma je vložila Komisija za politični sistem in sicer:

Kot nova 4. točka: "4. Državni svet bo na eni izmed naslednjih sej celovito obravnaval to problematiko."

Predlagan amandma je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 10 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet. skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji, dne 20. 10. 2004, ob obravnavi incidenta na območju mejnega prehoda Sečovlje dne 22. 9. 2004, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04), sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet obsoja ravnanje hrvaške policije proti poslancema Državnega zbora Republike Slovenije in desetim drugim slovenskim državljanom na slovenskem ozemlju na levem bregu reke Dragonje.
Državni svet v celoti podpira sklepe Vlade Republike Slovenije in sklepe Odbora državnega zbora za zunanjo politiko z dne 23. 9. 2004.
Državni svet predlaga, da Vlada Republike Slovenije, v cilju uveljavljanja nacionalnih interesov Republike Slovenije:
- poziva novo Vlado Republike Slovenije, da tudi zaradi tega incidenta reševanje problema odnosov z Republiko Hrvaško uvrsti med svoje prioritetne naloge;
- nemudoma preveri ustreznost pripravljanja gradiv za morebitno arbitražo ali mediacijo s Hrvaško in ustreznost lobiranja v institucijah Evropske unije kot tudi v vseh vplivnih državah Evropske unije kot tudi izven nje;
- zahteva od hrvaške vlade, da takoj pristopi k premestitvi objekta mejne kontrole Plovanija na nesporno področje v skladu z zahtevami slovenske vlade ob gradnji objekta;
- ugotovi, kako se izvaja celotna jurisdikcija (oz. zakonodaja) na obravnavanem slovenskem območju (postopki gradbenih dovoljenj, geodetska uprava, davki, volitve in druge);
- preuči možnosti za ugotavljanje volje prizadetih prebivalcev s tega območja;
- intenzivno prizadeva za sporazumno rešitev mejnih vprašanj še v procesu pristopanja Republike Hrvaške v članstvo Evropske unije.
Državni svet bo na eni izmed naslednjih sej celovito obravnaval to problematiko.

Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo).

K 7. točki dnevnega reda:
- Obvestilo Višjega sodišča v Ljubljani

Obvestilo so državne svetnice in državni svetniki prejeli s pošiljko dne 3.9.2004.

Obvestilo je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi pismo državnega svetnika mag. Adolfa Zupana.

Stališče Mandatno-imunitetne komisije je podala njena predsednica Petra Kersnič.

Obvestilo so obravnavale interesne skupine.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop.

Interesna skupina lokalnih interesov je predlagala redakcijski popravek, da se za besedi "imuniteta" črta besedilo "in tako ne dovoli vodenje kazenskega postopka".

Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep

Državni svet Republike Slovenije se je na 26. seji, dne 20. 10. 2004, seznanil z obvestilom Višjega sodišča v Ljubljani, o obravnavi pritožbe državnega svetnika na sodbo sodišča prve stopnje in na podlagi prvega odstavka 60. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92), prvega odstavka 24. in 27. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) sprejel

S K L E P :

da državnemu svetniku Adolfu Zupanu v zvezi z obvestilom o obravnavi pritožbe na sodbo sodišča prve stopnje (Opr. št.: I Kp 681/2004) prizna imuniteto.

Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

Predsednik je zaključil 26. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za razpravo in sodelovanje.

Povezane vsebine

	26. seja Državnega sveta Republike Slovenije