Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona v zvezi s plačevanjem vinjet na Goriškem |
|
Datum: 21.8.2008 V nadaljevanju podajamo odgovor na pisno vprašanje gospoda Mateja Arčona, državnega svetnika Državnega sveta RS, v zvezi s finančnimi posledicami uvedbe vinjet na avtocestnem odseku med nekdanjim mejnim prehodom Vrtojba in cestninsko postajo Bazara: V zvezi z izpostavljenimi morebitnimi finančnimi posledicami uvedbe vinjet na odseku avtoceste med nekdanjim mejnim prehodom Vrtojba in sedanjo cestninsko postajo Bazara za ponudnike turističnih storitev na Goriškem smo mnenja, da uvedba vinjetnega sistema cestninjenja ne bo predstavljala ovire za izvajanje turističnih storitev na navedenem področju. Navedeni avtocestni odsek v dolžini približno enega kilometra med mejnim prehodom Vrtojba in cestninsko postajo Bazara ni edini odsek, za katerega uporabo v prejšnjem cestninskem sistemu ni bilo potrebno plačati cestnine, po novem pa je za uporabo obvezna vinjeta, ampak je eden od mnogih tovrstnih odsekov. Takšna odseka sta npr. tudi obalna hitra cesta Škofije - Koper in ljubljanska avtocestna obvoznica. Na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov in na podlagi dejstva, da je cena vinjet za uporabnike finančno ugodna, menimo, da se uvedba vinjetnega sistema cestninjenja ne bo odražala v spremembi ustaljenih prometnih poti, kamor sodi tudi navedeni odsek med nekdanjim mejnim prehodom Vrtojba in cestninsko postajo Bazara. Sicer se morebitnih sprememb prometnih tokov nikoli ne da z gotovostjo napovedati, vseeno pa se pri uvedbi vinjetnega načina cestninjenja večjih odklonov od ustaljene prakse ne pričakuje. Predvidevamo tudi, da gre v primeru tega izpostavljenega avtocestnega odseka predvsem za pogostejše uporabnike avtocestnega omrežja, katerim bo z uvedbo vinjetnega sistema cestninjenja, poleg možnosti opravljanja ustaljenih prometnih poti, omogočena tudi uporaba širšega avtocestnega omrežja. Poudarjamo, da je cena letne vinjete primerljiva s ceno polnega rezervoarja goriva avtomobila nižjega srednjega razreda, cena polletne vinjete pa s ceno kosila za eno osebo v boljši restavraciji ter s tega vidika ne predstavlja večjega finančnega izdatka za tuje turiste oziroma goste. Obenem je potrebno omeniti, da veliko voznikov iz sosednje Italije prihaja točit gorivo na slovensko stran, saj je cena goriva na italijanski strani približno za četrtino višja, hkrati pa so navedeni vozniki tudi pogosti gostje v turističnih objektih na Goriškem. Nenazadnje naj navedemo tudi dejstvo, da je poleg uporabe navedenega avtocestnega odseka med nekdanjim mejnim prehodom Vrtojba in cestninsko postajo Bazara, z italijanske strani na navedeno področje možen dostop tudi z uporabo več drugih necestninskih cest, tako da lahko gostje na slovensko področje Goriške prihajajo tudi brez nakupa vinjete. Na podlagi navedenega ponovno poudarjamo, da po našem prepričanju uvedba vinjetnega sistema cestninjenja ne bo predstavljala nikakršne ovire za izvajanje turističnih storitev na Goriškem ter obenem ne bo povzročala negativnih finančnih posledic za ponudnike turističnih storitev. Mag. Božo Predalič, l.r. |
Povezane vsebine | |
![]() |
Vprašanji Mateja Arčona v zvezi s plačevanjem vinjet na Goriškem |