Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:



Zapisnik 15. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo, 22. 4. 2009.

Predsednik je pričel 15. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 16.33 uri.

Opravičila sta se:

  • mag. Dušan Črnigoj;
  • Bojan Papič.

Na sejo so bili vabljeni:

  • gospod dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport;
  • gospod dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve;
  • gospod dr. Franc Križanič, minister za finance;
  • gospod dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo;
  • gospod Boris Kovačič, direktor Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo

Seje so se udeležili:

  • mag. Darja Radi?, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvu;
  • Goran Klemenčič, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve;
  • Janja Romih, predstavnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, direktorat za socialne zadeve.

 

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

 

S sklicem 15. 4. 2009 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

  1. Odobritev zapisnika 14. seje Državnega sveta Republike Slovenije
    Odobritev zapisnika 7. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
  2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
  3. Predstavitev dela Ministrstva za gospodarstvo
  4. Informacija o nedovoljenem prirejanju iger na srečo v Sloveniji in predlog sklepov
  5. Predlog razrešitve problematike izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva
  6. Obravnava zaključkov posveta Sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji
  7. Obravnava zaključkov posveta Ženske in zdravje

- - -

RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA

Skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Rudolfom Cipotom, je predlagala razširitev dnevnega reda seje z naslednjo točko:

  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-B)

Predsednik je dal predlog za razširitev dnevnega reda na glasovanje.

Predlagana razširitev je bila sprejeta (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za in nihče ni bil proti).

Glede na sprejeto razširitev dnevnega reda je predsednik predlagal naslednji DNEVNI RED:

  1. Odobritev zapisnika 14. seje Državnega sveta Republike Slovenije
    Odobritev zapisnika 7. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
  2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
  3. Predstavitev dela Ministrstva za gospodarstvo
  4. Informacija o nedovoljenem prirejanju iger na srečo v Sloveniji in predlog sklepov
  5. Predlog razrešitve problematike izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva
  6. Obravnava zaključkov posveta Sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji
  7. Obravnava zaključkov posveta Ženske in zdravje
  8.  Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-B)

Predlagan dnevni red je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za,  nihče ni bil proti).

 

1. točka dnevnega reda: Odobritev zapisnikov 14. redne in 7. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

 

Odobritev zapisnika 14. seje Državnega sveta  

Osnutek zapisnika 14. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 15. 4. 2009.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 14. seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

 

Odobritev zapisnika 7. izredne seje Državnega sveta

Osnutek zapisnika 7. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 15. 4. 2009.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 7. izredne seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

- - -

2. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

 

Po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje dr. Janvita Goloba v zvezi z gradnjo železniške povezave Beltinci-Lendava.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop.

Obrazložitev vprašanja je podal dr. Janvit Golob.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanji državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z gradnjo železniške povezave Beltinci-Lendava in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika dr. Janvita Goloba in predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za promet in Službi Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da vprašanji preučijo in nanju odgovorijo.

Vprašanji državnega svetnika dr. Janvita Goloba se glasita:

  1. Kdaj bo zgrajena železniška povezava Beltinci  - Lendava?
  2. Zakaj Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013 ne vključuje navedene železniške povezave?

Obrazložitev:

Z namenom povezave mesta Lendava s slovenskim železniškim omrežjem po slovenskem ozemlju je bila v Nacionalni program razvoja Slovenske železniške infrastrukture, sprejetim leta 1996, vključena železniška proga Beltinci - Lendava. Leta 2004 se je Slovenija s sprejemom Strategije prostorskega razvoja Slovenije zavezala zagotoviti neposredno železniško povezavo mesta Lendava z Mursko Soboto.
Da je omenjena regionalna železniška proga nujna in pomembna za razvoj najmanj razvitega območja Slovenije, je opozoril Državni svet prejšnjega mandata na 46. seji 13. 9. 2006, ko je obravnaval zaključke javne razprave na temo Biogoriva in zanesljivost oskrbe z gorivi. Razprava je takrat pokazala, da je za rafinerijo in proizvodnjo biodizla v Lendavinujno urediti železniško povezavo med Beltinci in Lendavo, saj Lendava še vedno nima neposredne železniške povezave z osrednjo Slovenijo, s katero je po tirih povezana preko Hrvaške.
Omenjena železniška povezava bi pospešila razvoj najmanj razvitega območja Slovenije, poleg tega bi z načrtovano železniško progo od Lendave naprej proti Madžarski (Redič - Rédics) okrepili gospodarsko sodelovanje Pomurja s sosednjo Madžarsko, neposredna železniška povezava Lendave z Mursko Soboto preko Beltincev bi imela tudi pozitivne okoljske učinke zaradi razbremenitve cestnega tovornega (tranzitnega) prometa.  

Glede na velik pomen neposredne železniške povezave Murske Sobote z Lendavo in naprej proti Madžarski z vidika zagotavljanja skladnega, regionalnega in gospodarskega razvoja države in spodbujanja čezmejnega gospodarskega sodelovanja se postavlja vprašanje, zakaj izgradnja železniške infrastrukture na tej relaciji ni bila vključena v Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013? Ker železniška povezava, ki je predvidena že več kot desetletje, ni vključena v navedeni programski dokument, Slovenija za njeno izvedbo ni upravičena do pomoči Skupnosti. Ali to pomeni ponovno odmikanje uresničitve njene izvedbe, saj vemo, da železniške povezave Lendave z osrednjim delom Slovenije in naprej preko madžarske meje nimamo zaradi pomanjkanja denarja.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za promet in Službi Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da vprašanji preučijo in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanju v roku 30 dni odgovorijo.

Sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanja dr. Janvita Goloba glede posledic sladkorne reforme.

Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop.

Vprašanja je obrazložil dr. Janvit Golob.

Razpravljal je Rastislav Jože Reven.

Po razpravi je predsednik predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanja državnega svetnika dr. Janvita Goloba glede posledic sladkorne reforme in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika dr. Janvita Goloba in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika dr. Janvita Goloba se glasijo:

Kot rezultat sheme za prestrukturiranje evropske industrije sladkorja je sedaj proizvodnja sladkorja skoncentrirana v 18 namesto v 23 državah, kot je bilo to pred  reformo, dosežen pa je bil tudi cilj zmanjšanja kvote za skoraj 6 milijonov ton sladkorja.
Reforma sladkornega sektorja v EU pa je naredila veliko škodo Sloveniji. S prodajo Tovarne sladkorja Ormož je slovenski kmet izgubil pomemben vir dohodka, Slovenci pa samooskrbo s sladkorjem.
Tovarna sladkorja Ormož se je lastninila v letih 1994 in 1995. Po zakonu je pripadalo državnim skladom 40 % vrednosti, kmetijskim zadrugam 45 %, članom kolektiva približno 6 %, ostalo pa je bilo ponujeno v javni prodaji. Vlada je kmalu odprodala svoj delež holandski firmi COSUN, ki je z dodatnim odkupom deleža zadrug postala večinski lastnik. 25 % delež je od zadrug kupila italijanska firma S.E.I.R. Več kot deset let je proizvodnja še tekla, nato pa so se lastniki odločili, da jo ukinejo. Tej odločitvi je botrovala tudi bogata odškodnina, ki jo je ponujal Bruselj, pridelovalci sladkorne pese pa so si zagotovili do leta 2013 odškodnino. Tako se je za nekaj deset milijonov evrov uničilo več kot 30 let uspešnega in koristnega dela, ki je prinašalo dohodek več kot 2.000 kmetom. Njive po treh letih že kažejo borno podobo revnega kolobarja, kmetje pa se sprašujejo, kaj bo dalo dohodek njim in njihovim naslednikom. Razvoj kmetijstva je brez dohodkovno donosne proizvodnje otežkočen. Vlada, ki je vodila prodajo tovarne, okolju ni ponudila alternativnih rešitev. Ostaja potreba, da se proizvodnja sladkorja obnovi oz. vzpostavi vsaj v prvotno stanje ali pa se dopolni. To je možno s koordiniranim sodelovanjem in interesom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pridelovalcev sladkorne pese in  zainteresiranih poslovnih partnerjev.
Vlada je torej konec januarja 2007 potrdila program zapiranja Tovarne sladkorja Ormož in zaključek pridelovanja sladkorne pese. Določene so bile visoke odpravnine zaposlenim, plačila kmetovalcem za odpoved setvi sladkorne pese vse do leta 2013 in odškodnine za strojno opremo.
V dokumentu "Sladkorna reforma" - končna različica, kompromis Predsedstva v dogovoru s Komisijo, z dne 24. 11. 2005, je v prilogi 1 zapisano, kako mora biti izdelan program za prestrukturiranje tovarne sladkorja in opustitev pridelovanja sladkorne pese. Vloga za pomoč za prestrukturiranje vključuje potrdilo, da je bil pripravljen načrt za prestrukturiranje po posvetovanju s proizvajalci sladkorne pese.

Zastavljajo se naslednja vprašanja:
Kaj vsebuje to potrdilo in kdo ga je podpisal?
Lastniki tovarne so namreč v začetku januarja 2006 izvedli anonimno anketo s pridelovalci sladkorne pese. Čas za vrnitev anonimnega formularja je bil omejen na manj kot 10 dni. Pri anketi ni sodelovalo Združenje pridelovalcev sladkorne pese in njegovo Predsedstvo, ki je v letu 2005 sprejelo zadnji sklep in ga poslalo lastnikom tovarne, da se kmetje obvezujejo, da bodo pridelovali sladkorno peso pod novimi pogoji.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter lastniki tovarne so se dogovorili, da kmetje sejejo sladkorno peso še v letu 2006 in da je to leto osnova za plačilo odškodnine za odpoved setvi sladkorne pese.
Katera poljščina je predvidena v programu prestrukturiranja za zamenjavo sladkorne pese v njivskem kolobarju?
Kaj vsebuje shema prestrukturiranja, ki jo je Vlada potrdila konec januarja 2007 in kdo nadzoruje realizacijo in ekološko sanacijo?
Kako poteka prestrukturiranje Tovarne sladkorja Ormož?
V razpravi na Državnem zboru 24. 11. 2006 je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarila: "Rada bi povedala, da se sicer res ukinja proizvodnja sladkorja v tovarni Ormož, da pa se sedanji lastniki ne umikajo iz Slovenije. Oni ne prodajajo in ne odhajajo. Zaprosili bodo za pomoč za prestrukturiranje pri Komisiji ES, ki jim pač pripada. Pri meni so bili včeraj. Dogovorili smo se in vse tri opcije so še vedno aktivne, in sicer prestrukturiranje v bioetanol, imajo novo idejo, da bi imeli logistični center za sadje in zelenjavo, kar se mi zdi v tem delu Slovenije ekonomsko zelo upravičeno in pa proizvodnja rib v lagunah, ki so že obstoječe."
Ali se je Slovenija dokončno odpovedala proizvodnji sladkorja in setvi sladkorne pese? Kakšne so obveze Slovenije po letu 2013?

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanje v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede reševanja odprtih vprašanj in nadaljnjega razvoja učbeniških skladov.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede reševanja odprtih vprašanj in nadaljnjega razvoja učbeniških skladov in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana se glasi:

Kaj namerava Ministrstvo za šolstvo in šport storiti za reševanje odprtih vprašanj in nadaljnjega razvoja učbeniških skladov?

Obrazložitev:

Učbeniški skladi predstavljajo obliko socialne pomoči družinam, ki šolajo otroke na primarni in sekundarni stopnji, vendar so je deležni vsi, ne glede na dejanske materialne razmere prejemnikov, kar zbuja pomisleke o smotrnosti in učinkovitosti uporabe teh proračunskih sredstev. Če je »šolski menedžment« sposoben narediti lestvico pri subvenciji izletov in drugih šolskih dejavnosti, je gotovo mogoče kaj takega napraviti tudi za pravično obremenitev staršev pri participaciji učbenikov. Z istimi sredstvi bi bilo mogoče doseči, da bi vse učbenike, ali vsaj učbenike določenih predmetov, dobivali vsi učenci v trajno last, jih po presoji ustrezno motivirati, da bi jih hranili, avtorji pa bi dobili delež od vseh »prodanih« izvodov, ki najdejo pot do šol in učencev.

Zaradi učbeniških skladov je še posebej zaskrbljujoč položaj avtorjev učbenikov. Ob dejstvu, da je pisanje učbenikov najbolj nehvaležno področje ustvarjanja, ker je izpostavljeno najnatančnejši presoji tisoče in tisoče učencev, staršev ter učiteljev, ki učbenike večkrat ne le temeljito berejo, pač pa med učenjem temeljito preštudirajo, tako da ni spregledan noben spodrsljaj. Ob tem so uspešni avtorji, ki so izpostavljeni tako ostri presoji, prikrajšani pri svojih avtorskih pravicah. Učbeniki se zaradi učbeniških skladov vsaj trikrat manj ponatisnejo, avtor pa ni deležen nikakršnih nadomestil za izkoriščanje svojih avtorskih pravic, medtem ko so drugi ustvarjalci v bistveno bolj pravičnem položaju in dobivajo nadomestila z naslova drobnih avtorskih pravic. Pisatelji imajo npr. pravico do nadomestil, ki se zbirajo z izposojevalnino v javnih knjižnicah, glasbeniki z nadomestili od vsakega predvajanja v javnosti itd.

V strokovni javnosti pa se pojavljajo tudi druge utemeljene dileme, ki jih je med drugimi obravnavala tudi prof. dr. Boža Krakar Vogel v članku Se obetajo spremembe? (Šolski razgledi 6. marca 2009, št. 5, str. ).

Procesno spoznavanje, pridobivanje trajnega in kakovostnega znanja, poteka s ponavljanjem, kar vključuje  navezovanje nove snovi na prejšnjo, tudi iz prejšnjega šolskega leta. Zato naj bi učitelj z vso pravico kdaj pa kdaj naročil določeno snov v samostojno domače ponavljanje. Pri sistemu, ko  je učbenike ob koncu leta treba vrniti, tako ponavljanje (posledično pa bolj kompleksno, trajno in kakovostno znanje) ni omogočeno. Spet pedagoška škoda. Najbolj se to pokaže pri pripravah na zaključne izpite in mature, saj učenci ne morejo dopolniti in niti ne preveriti svojega znanja iz prejšnjih let, ker pač nimajo več na razpolago izposojenih in nato vrnjenih učbenikov.

Težava je tudi v tem, da se v sposojene oz. delno plačane učbenike ne sme pisati, podčrtovati, zaznamovati. To priporočilo je pač v  nasprotju z legitimno in deklarativno podpirano soudeležbo učenca v procesu spoznavanja. Učbeniška snov se podobno kot interakcija z učiteljem in součenci ponotranja v dialogu s ponujenim - najbrž ima marsikdo tudi sam izkušnje,  da se dialog s snovjo ob individualnem tihem učenju spontano dogaja ob pisnih zaznamkih?

Ob polnih ustih književne kulture, ki se vzgaja ob čustvenem motiviranju mladih za knjigo, ob spodbujanju osebe knjižnice, podarjanju in sprejemanju knjig ..., se šolajoča mladina ob (tretjinsko) zastonjskih knjigah, ki jih ima samo za trenutno uporabo, navaja knjigo dojemati kot potrošnjo blago, do katerega ne vzpostavi odnosa (ga ne posvoji s pisanjem, ne ohranja zase). Prispeva to početje h književni kulturi ali k potrošniški površnosti? - Čeprav bodo baje počasi osnovnošolski učbeniki zastonj (kar je kar počez spet brez potrebe), še vedno ostanejo srednješolski, ki to (še lep čas) ne bodo in jih učenci ne bodo mogli shraniti ne v spomin ne v kakšno poznejše branje, npr. besedil iz slovenske ter svetovne zakladnice literature in kulture.

Nakup učbenikov je za (vse) starše gotovo prevelik strošek in učbeniški skladi opravljajo določeno socialno vlogo. Nesprejemljivo pa je, da se breme te ugodnosti prevali na breme ustvarjalcev ter se zanemarja ugotovljena pedagoška škoda, s čimer šolske oblasti ves čas podirajo to, kar deklarirajo.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanj v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede deleža sredstev za popravila in vzdrževanje avtocest, ki so namenjena obnovi in popravilu voznih površin.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede deleža sredstev za popravila in vzdrževanje avtocest, ki so namenjena obnovi in popravilu voznih površin in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana se glasi:

Ministrstvo za promet naj pojasni, kolikšen je delež sredstev, ki jih je Republika Slovenija namenila v zadnjih šestih letih za popravila in vzdrževanje avtocest, porabljen za obnovo in popravilo samih voznih površin in kolikšen drugim delom? 

Obrazložitev:

Vozne površine na slovenskih avtocestah so marsikje v tako slabem stanju, da ogrožajo uporabnike. Kljub temu uporabniki vidimo, da se neprestano popravljajo in predelujejo varnostne ograje, obnavljanje voznih površin pa je sila redko. Neprimerno pogosteje pa se popravljajo varnostne ograje, gradijo prehodi med cestišči, nameščajo prikazovalniki itd.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanj v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede vrednosti premoženja, ki ga imajo slovenska podjetja v pretežni lasti slovenske države v tujini.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanji državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede vrednosti premoženja, ki ga imajo slovenska podjetja v pretežni lasti slovenske države v tujini in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika dr. Zoltana Jana se glasita:

  • Kolikšna je vrednost premoženja, ki ga imajo slovenska podjetja v pretežni lasti slovenske države v tujini?
  • Kako se to premoženje upošteva pri reševanju sedanje gospodarske krize?

Obrazložitev:

Leta 1991 je slovensko gospodarstvo poleg jugoslovanskih trgov izgubilo tudi številne proizvodne obrate, različne gospodarske objekte in nepremičnine. Njihova usoda večinoma še ni dorečena, je pa slovenska država večinoma sanirala to škodo z javnimi sredstvi še pred privatiziranjem posameznih gospodarskih družb. V zadnjih letih so slovenska podjetja ustanovila ali kupila številna podjetja, mnoga s krediti slovenskih bank ali na podlagi jamstev Republike Slovenije. Če se teh dejstev ne bo upoštevalo, bodo slovenski davkoplačevalci ponovno prevzeli breme dolga, ki so ga vsaj enkrat že poravnali. Drugi tuji investitorji  te pojave pozorno spremljajo in preprečujejo, da bi se na takšen način oškodovalo javno premoženje.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanju v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Petra Požuna v zvezi z davkom na dobiček javnih zdravstvenih ustanov.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji   s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanji državnega svetnika Petra Požuna v zvezi z davkom na dobiček javnih zdravstvenih ustanov in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Petra Požuna in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Petra Požuna se glasita:

  1. Kaj bo Vlada Republike Slovenije storila, da bo v zdravstveni sistem, neposredno pacientom v korist, vrnila 15.421.332 evrov, ki jih morajo javni zdravstveni zavodi plačati kot davek na dobiček v proračun države za leto 2008?
  2. Ali namerava Ministrstvo za finance spremeniti Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list RS, št. 109/2007) v smislu, da se dohodki iz opravljanja javne službe ne štejejo za pridobitno dejavnost?

Obrazložitev:

Davek na dobiček vseh javnih zdravstvenih ustanov znaša za leto 2008 več kot 15 milijonov evrov. Ta sredstva so del zbranih sredstev, ki jih davkoplačevalci preko prispevne stopnje vplačujemo v zdravstveno blagajno za plačilo zdravstvenih storitev in so namenska sredstva za plačilo stroškov zdravljenja, rehabilitacije, nadomestil in drugih prejemkov, skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Prihodki državljanov so že obdavčeni, še enkrat pa so sedaj obdavčeni preko dobička javnih zdravstvenih zavodov in tako odtegnjeni namenu, za katerega so bili zbrani.

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti podrobneje opredeljuje, kaj se šteje za pridobitno ali nepridobitno dejavnost oziroma za dohodke iz opravljanja pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pri zavezancu iz 9. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2), ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zavezanec). V 4. členu pravilnik med drugim določa, da se praviloma za pridobitne prihodke štejejo tudi dohodki iz opravljanja javne službe. Tako se od 1. januarja 2008 dalje štejejo dohodki iz naslova opravljanja javne službe in namenska javna sredstva med pridobitne dohodke in jih torej ni več mogoče izločiti iz davčne bilance.

Prebivalci Republike Slovenije smo zaradi plačila davka v višini preko 15 milijonov evrov zato neposredno oškodovani, saj je za tolikšno vrednost zmanjšana pravica državljanov do zdravstvenega varstva.

S temi sredstvi bi lahko 2.500 pacientov eno leto dodatno zdravili z biološkimi zdravili, ki jih ti pacienti nujno potrebujejo za zdravljenje in boljšo kakovost preživetja. Lahko bi izvedli 2.500 operacij kolka, kjer je čakalna doba do 900 dni, 3 leta bi lahko krili stroške izvajanja preventivnega programa zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesja in danke (SVIT) oziroma pokrili stroške obveznega cepljenja za dve leti in pol.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanju v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede ukinitve vladnih služb, uradov, skladov in podobnih ustanov.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop.

Vprašanje je obrazložil dr. Zoltan Jan.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji   s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede ukinitve vladnih služb, uradov, skladov in podobnih ustanov in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana se glasi:

Katere vladne službe, urade, sklade in podobne ustanove namerava Vlada Republike Slovenije ukiniti?

Obrazložitev:

Ob napovedovanju varčevalnih ukrepov in racionalizacije v javni upravi so 11. aprila t. l. sredstva javnega obveščanja objavila presenetljivo napoved predsednika Vlade Republike Slovenije, da bo v kratkem začel delovati novi Urad Vlade republike Slovenije za podnebne spremembe.

Iz priloženega nepopolnega seznama vladnih služb je razvidno, da bi mirno lahko pogrešali marsikatero navedenih ustanov, saj se celo na spletnih straneh vlade pojavljajo med seboj neusklajeni podatki, ki dajejo slutiti, kako nujno potrebne so nekatere izmed množice vladnih ustanov, za katere plačuje država neprimerno večja sredstva za najemnine oziroma za upravljanje poslovnih prostorov kot znašajo izdatki, s katerimi se skuša prikazati s sedanjimi navideznimi varčevalnimi ukrepi, na spletnem naslovu http://www.goricko.net/filemgmt/filemgmt_data/files/tajne-place.pdf pa so dostopni podatki o prejemkih vladnih funkcionarjev in vodilnih uslužbencev  teh institucij.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanj v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Na klop so svetniki prejeli pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za razbremenitev poslovanja na področju predelave lesa.

Predlog sklepa Državnega sveta so prejeli na klop.

Predsednik komisije Cvetko Zupančič je predstavil pobudo.

Razpravljal je dr. Janvit Golob.

Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji   s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za razbremenitev poslovanja na področju predelave lesa in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za razbremenitev poslovanja na področju predelave lesa in predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvu za finance in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pobudo preučijo in nanjo odgovorijo.

Obrazložitev:

Problematika v slovenski lesni industriji se prepleta z aktivnostmi, ki jih je Državni svet Republike Slovenije obravnaval in sprejel v okviru stališč o vzrokih gospodarske krize in potrebnih ukrepih. V stališčih je Državni svet ugotovil, da je potrebno spodbuditi in smiselno razvijati proizvodnjo in uporabo proizvodov in sistemov s področja ekologije in obnovljivih virov energije. Tu velja oblikovati nacionalni lesni program, od pospeševanja koriščenja lesne mase do razvoja uporabe lesa, tako za nadaljnjo proizvodnjo, kot tudi za energetske potrebe. Potrebno se je obrniti k lesu in doseči večji posek in večji odstotek na predelavi lesa z večjo stopnjo dodelavne vrednosti.

Zavzemati se je potrebno za višjo stopnjo predelave lesa ter tako doseči povečanje vrednosti na predelavi lesa.

Slovenska lesno-predelovalna industrija je v izjemno težkem položaju, kjer je pa njena primerjalna prednost v obstoju surovin, znanja in tudi trga, seveda vse samo pod pogojem, da se  ji omogočijo konkurenčni pogoji. Brez dvoma je veliko bolje lesno biomaso v največji možni meri predelati, ne pa zažgati in jo s tem dokončno uničiti. Zato pa je potrebno urediti področje koncesij, kakor tudi pravilno usmeriti subvencioniranje biomase.

Državni svet podpira ukrepe lesno-predelovalne industrije in stališča iz Resolucije o predelavi in uporabi lesa Zveze lesarjev Slovenije, saj ugotavlja, da je lesna industrija delovno intenzivna, zato ponuja velike zaposlitvene možnosti, obenem pa ne vpliva negativno na okolje ter sovpada s turistično usmerjenostjo Slovenije. Les bi morali predelati doma v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo. Za dosego tega cilja bi morali podpreti raziskave in razvoj tehnologij predelave lesa.

Država bi morala, podobno kot pri nakupu novega avtomobila, stimulirati nakup pohištva ter izgradnjo hiš iz lesa. Tako bi posredno spodbudila lesno-predelovalno industrijo. Stare izrabljene lesne izdelke bi uporabili za proizvodnjo energije, s tem bi pa z manjšali porabo sveže hlodovine in jo namesto v proizvodnjo energije namenili za predelavo, ki bi slonela na energiji iz izrabljenih izdelkov.

Veljalo bi pritrditi apelu, da bi vse države in javne institucije ter predstavništva Slovenije v svetu opremljali s slovenskimi izdelki iz sonaravnih materialov. Z razpisi in naročili naj spodbujajo domačo "zeleno" industrijo. Ti ukrepi bi znatno prispevali k rasti okolju vzdržnega gospodarstva, podprtega s sredstvi iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvu za finance in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pobudo preučijo in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanjo v roku 30 dni odgovorijo.

Sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 13. 3. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika mag. Dušana Semoliča glede lastništva Zdravilišča Rimske Toplice.                            

Po elektronski pošti 1. 4. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanja državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede širjenja stekline in drugih nalezljivih bolezni živali.

- - -

Po elektronski pošti 14. 4. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanja državnega svetnika Draga Žure v zvezi s srednješolsko prehrano.

- - -

Po elektronski pošti 15. 4. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja v zvezi s pridobivanjem vodovarstvenih projektnih pogojev.

- - -

Po elektronski pošti 15. 4. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna glede Odloka o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod.

 - - -

Po elektronski pošti 20. 4. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo Komisije za državno ureditev v zvezi z možnostjo poenotenja metodologije zbiranja podatkov.

- - -

Za vprašanja in pobude, na katera po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo  posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

 

3. točka dnevnega reda: Predstavitev dela Ministrstva za gospodarstvo

Delo ministrstva je svetnikom predstavila mag. Darja Radi?, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo.

V razpravi so sodelovali dr. Janvit Golob, Bojan Kekec, Rastislav Jože Reven, Alojz Kovšca, Boris Šuštaršič, mag. Blaž Kavčič.

Na vprašanja in dileme iz razprave je državna sekretarka odgovorila.
Razpravljali so še Boris Šuštaršič, Anton Peršak, Rastislav Jože Reven.

Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil z delom Ministrstva za gospodarstvo.

 

4. točka dnevnega reda: Informacija o nedovoljenem prirejanju iger na srečo v Sloveniji in predlog sklepov

Po elektronski pošti 20. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli dopis Športne loterije d.d. glede nedovoljenega prirejanja iger na srečo, mnenje Loterije Slovenije d.d. glede prirejanja internetnih iger na srečo ter poročilo Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov Evropskega parlamenta v zvezi z neoporečnostjo spletnih iger na srečo.                           

Informacijo je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, katere poročilo so prejeli po elektronski pošti 20. 4. 2009 in na klop. Prav tako so prejeli predlog mnenja Državnega sveta.

Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Boris Šuštaršič je podal stališče komisije.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje mnenje.
Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Informaciji o nedovoljenem prirejanju iger na srečo v Republiki Sloveniji

V Sloveniji igre na srečo urejajo Zakon o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 134/03-UPB in Uradni list RS, št. 114/06), Pravilnik o prirejanju iger na srečo preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev (Uradni list RS, št. 42/08, 103/08), Pravilnik o prirejanju posebnih iger na srečo v igralnih salonih (Uradni list RS, št. 50/02, 100/02 in 31/07), Pravilnik o klasičnih igrah na srečo, ki se lahko prirejajo brez dovoljenja (Uradni list RS, št. 14/09), in številni drugi podzakonski predpisi.

Veljavni Zakon o igrah na srečo v 6. členu jasno določa, da je sprejemanje vplačil za igre na srečo ali opravljanje drugih storitev v zvezi s katerokoli igro na srečo za tuje osebe v Republiki Sloveniji prepovedano, hkrati pa v 3. členu določa, da je prirejanje iger na srečo izključna pravica Republike Slovenije in da se igre na srečo lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08) pa v 212. členu določa sledeče kazni za organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo:

  1. Kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, organizira, sodeluje ali pomaga pri organiziranju ali izvajanju denarnih verig, pri katerih udeleženci vplačujejo določene denarne zneske organizatorjem ali drugim udeležencem, ki so se pred njimi vključili v igro ali dejavnost in pričakujejo plačilo določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v tako igro ali dejavnost, se kaznuje z zaporom do treh let.
  2. Enako se kaznuje, kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, v nasprotju s predpisi organizira, sodeluje ali pomaga pri prirejanju klasičnih ali posebnih iger na srečo, iger na srečo preko medmrežja ali drugih elektronskih komunikacijskih sredstvih, za katere ni bilo izdano dovoljenje ali koncesija pristojnega organa.
  3. Če si je z dejanji iz prejšnjih odstavkov sam ali kdo drug pridobil veliko premoženjsko korist ali povzročil drugemu veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

Državni svet se je seznanil z gradivom "Nedovoljeno prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji", ki ga je pripravila Športna loterija d.d. in v njem opozorila na škodljive posledice za uporabnike v invalidskih, humanitarnih in športnih organizacijah ter tudi za oba domača prireditelja klasičnih iger na srečo.

Državni svet poudarja, da se politični dialog o problematiki prirejanja iger na srečo na evropskem nivoju krepi. Že Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 12. decembra 2006, o storitvah na notranjem trgu (direktiva o storitvah) dejavnost prirejanja iger na srečo prepušča v urejanje posameznim državam članicam EU skladno z evropsko pogodbo. Izrecno na področju prirejanja spletnih iger na srečo pa je Evropski parlament 20. marca 2009 sprejel Resolucijo o neoporečnosti spletnih iger na srečo, v kateri je jasno definirana pravica držav članic EU, da strogo nadzorujejo in kontrolirajo igre na srečo, v skladu z načelom subsidiarnosti in tradicijo ter kulturo v državi. Jasno je v resoluciji izražena tudi pomoč državam članicam EU v boju proti nepooblaščenim in nezakonitim prirediteljem spletnih iger na srečo, hkrati pa se poudarja, da vpeljava čistega pristopa notranjega trga na tem področju ni primerna.

Evropski parlament je v omenjeni resoluciji pozval Svet Evropske unije, da nadaljuje s formalnimi razpravami o potencialni politični rešitvi problemov, ki izvirajo iz spletnega igranja, in pri tem pozval Evropsko komisijo, da ta postopek podpre. Navedeno jasno kaže na to, da se problematika spletnih iger na srečo v okviru EU uvršča visoko na politični dnevni red, zato se bo tudi Republika Slovenija slej kot prej prisiljena soočiti z navedeno problematiko. Težave na področju nadzora nad prirejanjem spletnih iger na srečo se namreč v Sloveniji že pojavljajo.

Kljub jasnim zakonodajnim določilom namreč domačim prirediteljem iger na srečo, ki imajo koncesijo in ki prirejajo igre na srečo z namenom financirati invalidske, humanitarne in športne organizacije, prevzemajo posle tuji organizatorji brez koncesij, ki imajo svoj sedež na primer na Gibraltarju, na Malti in drugje. Tuje osebe na nezakoniti podlagi konkurirajo domačim prirediteljem, saj plačujejo samo 2-3% dajatve, ki so predpisane v krajih, kjer imajo prijavljen svoj sedež. Na kazenske določbe se ne ozirajo, kazni celo plačajo že vnaprej, kar jasno kaže na njihovo zavedanje o nezakonitem delovanju. Takšen način poslovanja jim omogoča prav izogibanje davčnim dajatvam in s tem so povezani njihovi višji prihodki zaradi manjših stroškov poslovanja. Državni svet pri tem opozarja, da ima takšno nenadzorovano prirejanje iger na srečo lahko drastične posledice za igralce iger na srečo, predvsem mlade, saj jih vodi v osebne finančne zlome, odvisnost od igranja iger na srečo pa tudi razna kriminalna dejanja in samomore.  Stroške teh posledic pa bo v končni fazi plačala Republika Slovenija.

Državni svet ugotavlja, da so domači prireditelji iger na srečo v Sloveniji zavezani k plačilu dajatev od iger na srečo v višini približno 30 %, kar je v primerjavi z dajatvami, ki jih tuji prireditelji plačujejo v državah, kjer imajo prijavljene svoje sedeže, občutno več. Finančna sredstva, ki bi se sicer morala v skladu z zakonom namensko zbirati, se torej preko nezakonitega prirejanja iger na srečo s strani tujih prirediteljev v Sloveniji pretakajo iz Slovenije v druge države, s čimer se znatno zmanjšujejo prilivi v različne invalidske, humanitarne in športne organizacije - Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, Fundacijo za šport, Loterijo Slovenije, Športno Loterijo, v državni proračun ter občinske proračune. 
Tako promet obeh prirediteljic klasičnih iger na srečo, to je Loterije Slovenije in Športne loterije realno upada in s tem posledično tudi koncesijske dajatve. Obe fundaciji sta zaradi neurejenih razmer na slovenskem trgu iger na srečo in nezakonitih prireditev internetnih iger na srečo, po neodvisnem izvedeniškem mnenju v letu 2006, samo od športnih stav izgubili 2.086.654 EUR. Ob upoštevanju oportunitetne izgube pa sta obe fundaciji v letu 2006 zaradi neurejene regulative v Sloveniji skupaj prejeli najmanj 6.183.269 EUR manj sredstev iz koncesij od klasičnih iger na srečo, v letu 2007 za 971.480 EUR manj kot v letu 2006, brez upoštevanja oportunitetne izgube. Tako lahko v prihodnjih letih ob upoštevanju načrtovane rasti trga internetnih iger na srečo obe fundaciji pričakujeta še večjo izgubo koncesijskih sredstev.
S ciljem, da se v sedanjih težkih gospodarskih in finančnih razmerah (recesiji) prepreči odliv finančnih sredstev v tujino in druge negativne posledice nedovoljenega prirejanja iger na srečo, morajo pristojna ministrstva (Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport) v tesnem sodelovanju z drugimi deležniki (kot so Loterija Slovenije, Športna loterija, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, Fundacija za šport, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije) čim prej pripraviti razvojno strategijo prirejanja klasičnih iger na srečo v Republiki Sloveniji. V njej je potrebno opredeliti ohranitev sedanjega javnega namena koncesij iz iger na srečo in določiti stabilno razmerje pri razporejanju realiziranih sredstev iz odobrenih koncesij tako, da bo še vnaprej zagotovljena visoka participacija uporabnikov iz invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.
Državni svet poudarja, da naj se dolgoročni ukrepi zaradi preprečevanja prirejanja nezakonitih iger na srečo na področju Republike Slovenije regulirajo v novelaciji zakonodaje o igrah na srečo in na tej podlagi izvedenih predpisov, kar se po informacijah Ministrstva za finance že pripravlja.

Kratkoročni učinkoviti ukrepi naj zajemajo vsa prioritetna potrebna dejanja od Urada RS za nadzor prirejanja igre na srečo, tožilstva in drugih državnih organov, ker nezakonito prirejanje iger na srečo bistveno posega v krčenje finančnih sredstev za dobre namene (od klasičnih iger na srečo v korist Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (FIHO) in Fundacije za šport (FŠO)), poleg tega pa tudi ni pripadajočih vplačil v državni integralni proračun.

Nezadostna urejenost prirejanja internetnih iger na srečo sama po sebi izziva nezakonit vdor tujih prirediteljev in neodgovorno ravnanje tujih organizatorjev teh iger, ki s svojimi koncepti množice nizkih dobitkov povzročajo pri ljudeh nezaželeno odvisnost od iger na srečo, še posebej med mladimi prebivalci. Zato naj se odstranijo nerazumne prepreke za slovenske prireditelje iger in se jim ob dosledni kontroli omogoči pridobivanje zakonitih koncesij za prirejanje lastnih atraktivnih internetnih iger na odgovoren način.

Ministrstvo za finance naj v sodelovanju z vsemi deležniki na področju prirejanja iger na srečo v Republiki Sloveniji (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za gospodarstvo, Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo, Loterija Slovenije, Športna loterija, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, Fundacija za šport in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije) pripravi razvojno strategijo prirejanja klasičnih iger na srečo v Republiki Sloveniji, v kateri naj se opredeli ohranjanje sedanjega javnega namena koncesij iz iger na srečo in določi stabilno razmerje pri razporejanju realiziranih sredstev iz odobrenih koncesij, in sicer tako, da je še naprej zagotovljena visoka participacija uporabnikov iz invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.

Zaradi nezakonitega prirejanja in nenadzorovanega odliva sredstev iz dejavnosti internetnih iger na srečo v tujino, še posebej v času hude finančne krize, naj Ministrstvo za finance skupaj v soglasju z zgoraj navedenimi deležniki v čim krajšem možnem času pripravi osnutek novelacije zakona o igrah na srečo, in sicer še preden ga bo Vlada Republike Slovenije dala v javno razpravo in predložila v sprejem Državnemu zboru RS. 

Predlog mnenja je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

5. točka dnevnega reda: Predlog razrešitve problematike izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je obravnavala problematiko izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva. Poročilo komisije in predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 20. 4. 2009 in na klop.

Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Boris Šuštaršič je podal stališče komisije.

Razpravljala sta dr. Zoltan Jan in Branimir Štrukelj.

Stališče Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je podala Janja Romih.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje mnenje:

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu za razrešitev problematike izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva

Državni svet na podlagi seznanitve s pripombami Socialne zbornice Slovenije ter predstavnikov študentov in strokovnih delavcev Fakultete za socialno delo ugotavlja, da gre za dolgoletno problematiko, katere bistvo se kaže v neurejenem financiranju pripravniških mest, vrednotenju dela za mentorje in s tem povezanim opravljanjem strokovnega izpita za socialne delavce, ki je tudi predpogoj za njihovo zaposlitev.

69. člen Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007, UPB-2, v nadaljevanju: ZSV) namreč določa, da lahko socialnovarstvene storitve opravljajo strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki so končali višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo, in so opravili pripravništvo ter strokovni izpit na področju socialnega varstva. Hkrati ZSV v 77. členu določa, da Socialna zbornica Slovenije v okviru javnih pooblastil določa pogoje in način opravljanja pripravništva in spremlja pripravništvo ter nadzoruje izvajanje pripravništva po splošnem aktu iz 71. člena istega zakona in da določa pogoje in način opravljanja strokovnega izpita ter organizira in izvaja preverjanje znanja za pridobitev strokovnega izpita na področju socialnega varstva.

Državni svet pri tem ugotavlja, da je Socialna zbornica Slovenije s sprejemom Pravilnika o pripravništvu na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 128/04) ustrezno uredila področje pripravništva, ki poleg strokovnega izpita za diplomante s področja socialnega varstva predstavlja osnovni pogoj pred pričetkom samostojnega strokovnega dela.

Kljub obstoječim zakonskim določilom pa imajo diplomanti s področja socialnega varstva zelo omejene možnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi za pripravniško delovno mesto, saj organizacije s področja socialnega varstva nimajo zagotovljenih finančnih sredstev za zaposlovanje pripravnikov. Socialna zbornica Slovenije tako ocenjuje, da na letni ravni na sklenitev pogodbe o zaposlitvi pripravnika čaka od 100  do 200 diplomantov s področja socialnega varstva. Dejansko pa po zadnjih podatkih  Socialne zbornice Slovenije pripravništvo v letošnjem letu opravlja zgolj 10 pripravnikov.

Državni svet ugotavlja, da je področje pripravništva na področju vzgoje in izobraževanja veliko bolj učinkovito urejeno, zato bi tudi na področju socialnega varstva veljalo razmišljati o podobni ureditvi.

Državni svet podpira pripombe in predloge predstavnikov študentov Fakultete za socialno delo, ki se ob vstopu na trg dela soočajo z nezavidljivo situacijo. Državni svet se zato strinja  z njihovim predlogom Ministrstvu za finance, da naj slednje v skladu s 140. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06, 46/07 in 103/07), ki se nanaša na plačilo pripravnika, institucijam na področju socialnega varstva zagotovi zadostna finančna sredstva za sklepanje pogodb o zaposlitvi pripravnikov. Prav tako bi bilo potrebno v 69. členu ZSV natančneje definirati možna področja dela za strokovne delavce po ZSV, ki se v osnovi niso izobraževali za socialno delo in so velikokrat usposobljeni zgolj za delo na nekem specifičnem področju socialnega varstva, ne pa za celovito delo s skupnostjo, skupinami, družinami in posamezniki.

V primeru, da se pripravništvo na področju socialnega varstva ne more ustrezno urediti tako s finančnega kot kadrovskega vidika, pa predstavniki študentov predlagajo ukinitev zahteve po opravljanju pripravništva, čeprav pri tem opozarjajo, da to ni ne v njihovem ne družbenem interesu, saj gre pri pripravništvu in strokovnem izpitu za uvajanje v aplikativna praktična znanja, ki diplomantom koristijo pri samostojnem strokovnem delu. Državni svet se strinja, da ukinitev pogoja pripravništva ni smiselna rešitev, temveč je potrebno za razrešitev problematike najti ustrezne zakonske in podzakonske rešitve.

Državni svet zato podpira predloge Socialne zbornice Slovenije za spremembe in dopolnitve Pravilnika o pripravništvu na področju socialnega varstva ter ZSV, s katerimi so ministrstvo prvič seznanili že pred dvema letoma. 

Kot rešitev se predlaga dopolnitev ZSV, ki bi Socialni zbornici omogočila enkrat letno objaviti razpis pripravniških delovnih mest, in ki bi, s hkratnimi spremembami in dopolnitvami Pravilnika o pripravništvu na področju socialnega varstva, določila tudi primerna izhodišča (določitev natančnih pogojev in postopka) za izvedbo razpisa pripravniških mest na področju socialnega varstva in uredila na proračunskih sredstvih temelječ sistem financiranja rednih pripravništev za diplomante, ki ustrezajo zahtevani izobrazbi v 69. členu ZSV in iščejo prvo zaposlitev.

Državni svet ugotavlja, da se Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaveda problematike izvajanja pripravništva in da je izrazilo podporo ponovnem odpiranju le-te. V zadnjih letih naj bi na tem področju zaradi neurejenih razmer, katerih temelj so nezagotovljena finančna sredstva iz proračuna, ministrstvo v sodelovanju z ostalimi zainteresiranimi iskalo predvsem začasne rešitve - zaposlovanje preko javnih del, volonterskega pripravništva, ki sta ga tako Služba Vlade RS za zakonodajo ter Inšpektorat RS za delo na tem področju ocenila kot način urejanja problematike brez ustrezne pravne podlage. Prav tako neuspel poizkus je bilo tudi razmišljanje o financiranju s sredstvi Evropskega socialnega sklada. Pri tem je potrebno poudariti, da nobeden od teh načinov ne predstavlja trajnejše rešitve, ki bi se jo po mnenju ministrstva lahko doseglo zgolj z novelo Zakona o socialnem varstvu, kar naj bi bila ena od prioritet ministrstva v letošnjem letu.

Državni svet kljub pripravljenosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za sodelovanje zainteresiranih akterjev pri pripravi novega zakona na področju socialnega varstva opozarja, da bo zakon sicer res lahko razrešil problematiko na dolg rok in sistemsko, kljub temu pa bi bilo potrebno ukrepati že sedaj in sicer na operativni ravni in na kadrovskem področju, kjer tudi sicer prihaja do težav. Že pred morebitnim sprejemom novega zakona na področju socialnega varstva bi bilo torej potrebno poiskati stabilen vir financiranja, ki bi diplomantom s področja socialnega varstva omogočil izvajanje pripravništva, opravljanje strokovnega izpita in posledično olajšal njihovo vključevanje na trg dela.

Državni svet predlaga, da naj Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v dveh mesecih pripravi ukrepe, ki bodo sanirali nevzdržno stanje glede predpisanega pripravništva socialnih delavcev.

Predlog mnenja je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

 

6. točka dnevnega reda: Obravnava zaključkov posveta "Sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji"

Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide s predlogi zaključkov so  prejeli s sklicem 15. 4. 2009 in na klop.

Predlog sklepov Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 20. 4. 2009 in na klop.

Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Boris Šuštaršič je podal stališče komisije.

Janja Romih je pojasnila stališče Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje sklepe:

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) ter na podlagi posveta Sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji, sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet je 23. oktobra 2008 v sodelovanju s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije, organiziral posvet z naslovom Sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji, na katerem so s svojimi referati sodelovali člani Državnega sveta Republike Slovenije, predstavniki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, predstavnica Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavnik Računskega sodišča Slovenije, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter predstavniki izvajalcev in uporabnikov institucionalnega varstva v Sloveniji.

Državni svet ugotavlja, da je področje institucionalnega varstva in varstva na domu starejših deklarativno zelo dobro urejeno v strateških dokumentih: Evropski socialni listini, Zeleni knjigi Sveta EU iz leta 2005 "Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami«, Strategiji varstva starejših do leta 2010 in Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006 – 2010. Družbeno in socialno varstvo invalidov pa je urejeno v Zakonu o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov, Nacionalnem akcijskem programu za invalide 2007 – 2013, Evropskem akcijskem načrtu o invalidnosti (COM/2003/0650 final), ki zajema obdobje 2004 - 2010 in Akcijskem načrtu Sveta Evrope za invalide 2006-2015, ki  zagotavlja pravice za polno sodelovanje invalidov v družbi, za večjo kakovost življenja in zagotavljanje boljših delovnih pogojev invalidov v Evropi.

Našteti dokumenti zavezujejo Vlado Republike Slovenije in pristojna ministrstva, da določila iz teh dokumentov implementirajo v praksi in poskrbijo za varno in kakovostno staranje prebivalstva in za izenačene možnosti invalidov pri vključevanju v aktivno delovanje v družbi in enakopravno vključevanje v socialnovarstvene programe.  Določila naštetih dokumentov so se v Republiki Sloveniji v določeni meri že realizirala, vendar je potrebno opozoriti na naslednje pomanjkljivosti.

Po mnenju Državnega sveta bi bilo potrebno izpeljati vse aktivnosti iz Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006 – 2010, ker daje zadostno podlago za razvoj domov za starejše in razvoj posebnih socialnovarstvenih zavodov saj vsebuje opredelitve, kako naj se zagotavlja posameznikom v povezavi z drugimi osebami v družinskem, delovnem in bivalnem okolju ustvarjalno sodelovanje. Zagotavlja uresničevanje razvojnih možnosti tako, da posamezniki s svojo dejavnostjo lahko dosegajo tako raven kakovosti življenja, ki bo primerljiva z drugimi v okolju in bo ustrezala merilom človeškega dostojanstva.

Državni svet nadalje ugotavlja, da bi se z doslednim izvajanjem navedene Resolucije realizirali tudi načrtovani cilji in zastavljene strategije za uspešnejše in učinkovitejše delovanje ter poslovanje socialnovarstvenih organizacij, zato predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da: 

  • izvedeta postopni prenos izvajalske funkcije z države na druge subjekte pod  opredeljenimi pogoji tako, da bodo novi subjekti prispevali k nadaljnjemu razvoju, večji  kakovosti in širitvi mreže, z možnostjo pridobitve investicijskega kapitala ob ohranitvi premoženja v lasti države. S prenosom izvajalske funkcije na druge subjekte (občine, zasebniki in drugi) bi se izboljšal dostop do socialnovarstvenih storitev in programov;
  • pristopita k realizaciji Nacionalnega programa socialnega varstva 2006-2010 in na podlagi meril vzpostavita javno mrežo socialnovarstvenih storitev in programov, ki bo na voljo posameznikom in družinam, kadar se znajdejo v socialnih stiskah ali materialnih težavah. Izvajalci pa naj na podlagi opredeljenih meril organizirajo storitve in programe za preprečevanje socialne izključenosti ranljivih skupin prebivalstva;
  • naj se izboljša kakovost storitev in programov ter  poveča učinkovitost subjektov z  aktivnejšim vključevanjem uporabnikov  pri  izbiri načrtovane storitve;
  • naj se delovanje sistema socialnega varstva organizira tako, da bodo imeli uporabniki večji vpliv na oblikovanje storitev in programov ter na načrtovanje in ocenjevanje posameznih procesov pri spodbujanju razvoja kakovosti, učinkovitosti in inovativnosti (npr. uvedba sistema ocenjevanja kakovosti, uvedba inovativnih programov z namenom izboljšanja kakovosti in učinkovitosti obstoječih storitev in programov ali novih programov, uvedba sodobnejših konceptov in večje prilagojenosti dejanskim potrebam uporabnikov);
  • naj se okrepi strokovna avtonomija, upravljavska samostojnost in racionalno poslovanje socialnovarstvenih organizacij, ob nadzoru upravnih odborov ali nadzornih svetov ter drugih pristojnih nadzornih organov na področju socialnega varstva in zdravstva.

Državni svet podpira takojšnjo statusno preoblikovanje socialnovarstvenih zavodov v sodobnejše neprofitne organizacije (zavod, družba z omejeno odgovornostjo, itd.) na podlagi Zakona o zavodih in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu tako, da bodo v upravljanje vključeni predstavniki vseh zainteresiranih posameznikov, skupin in organizacij (stanovalci, zaposleni, nevladne organizacije oz. civilna združenja, strokovnjaki in ustanovitelji). Menedžment pa naj ima večjo avtonomijo in odgovornost pri načrtovanju, organiziranju, izvajanju in nadziranju poslovanja.

Državni svet meni, da bi se z organizacijskim preoblikovanjem zavodov hitreje reševalo številne probleme s področja institucionalnega varstva starejših in zagotovilo osebam, ki čakajo na sprejem v domove, ustrezno oskrbo.  Hitreje bi se reševali tudi številni problemi v socialnovarstvenih organizacijah, kot na primer problematika nizkih povprečnih cen osnovne oskrbe, možnost uporabe primernih sanitetnih in ortopedskih pripomočkov, problematika odvoza inkontinentnih pripomočkov itd., saj finančna sredstva, ki jih dobijo te organizacije, ne zadoščajo za kvalitetno socialno in zdravstveno oskrbo.

Čim prej je potrebno razrešiti vprašanje investicij, posodobitve in vzdrževanja socialnovarstvenih zgradb in drugih tehničnih sredstev, saj je večletno zaostajanje investicijske dejavnosti pri obstoječih izvajalcih v državni lasti povzročilo veliko zastarelost tako na stavbah kot na tehničnih pripomočkih. Kapacitete domskega varstva za starejše je potrebno širiti in modernizirati ter poskrbeti, da bodo novogradnje in adaptacije obstoječih sledile sodobnemu modelu gospodinjskih skupin tako po arhitekturni kot programski zasnovi. S tem bi zagotovili kvalitetnejše varstvo starejšim, zlasti dementnim ali drugače prizadetim osebam. Pri normiranju funkcioniranja domov za starejše in nadzora nad njimi je potrebno stremeti za ravnotežjem med materialno oskrbo in kakovostnimi medčloveškimi odnosi.

Domove za starejše je potrebno graditi tudi v območjih, ki so že sicer namenjena stanovanjski in mešani gradnji, jih bolj odpreti navzven, da starejši ne izgubijo socialnega stika s svojo okolico. Neuravnotežen razvoj mreže izvajalcev je pripeljal v situacijo, ko se na nekaterih območjih države soočamo že s presežki kapacitet, na drugih področjih, predvsem v prestolnici in okolici, pa se soočamo z naraščajočim številom čakajočih in vedno daljšimi čakalnimi dobami. 

Državni svet predlaga, da se pristopi k ustanavljanju t. i. negovalnih oddelkov v vseh regijskih bolnišnicah ter zagotavljanju ustrezne rehabilitacije po različnih boleznih in poškodbah v bolnišnicah, rehabilitacijskih centrih, zdravstvenih domovih in v socialnovarstvenih organizacijah. Prav tako je potrebno starejšim osebam omogočiti izvajanje fizioterapije in delovne terapije na domu. Pomembno je ohranjanje pravic do zdravstvenih storitev in njihovo postopno širitev, skladno z novimi medicinskimi spoznanji in tehnologijo, širjenje pravic zdravljenja in zdravstvene nege na domu, storitev paliativne oskrbe in storitev za dolgotrajno oskrbo.

Pri sami gradnji domov za starejše je potrebno načrtovati prostore za medsebojno druženje, s tem, da se stanovalcem zagotoviti čim večjo zasebnost in individualnost v sobah (enoposteljne sobe, garsonjere). Nadalje je potrebno pri gradnjah in adaptacijah upoštevati Standardna pravila Združenih narodov za izenačevanje možnosti invalidov in gradnjo izpeljati tako, da ne bo komunikacijskih ovir in da bodo imeli invalidi dostop do vseh prostorov v domu (bivalne sobe, WC, kopalnice, jedilnice, dostop do zunanjih sprehajalnih poti, balkonov  in drugih prostorov, kjer se odvijajo domske aktivnosti). 

Poleg uveljavljenih oblik institucionalnega varstva je treba skrbeti tudi za razvoj mreže izvajalcev oskrbe starejših oseb v družini in oskrbovanih stanovanjih  ter drugih oblikah samostojnega bivanja. Državni svet podpira prizadevanja, da starejše osebe čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju, ob ustrezni pomoči ne le družinskih članov, ampak tudi ob podpori in pomoči države in lokalne skupnosti, ki morata zagotavljati dostopnost do različnih oblik pomoči in storitev, npr. pomoči na domu, pomoči na daljavo, dejavnosti dnevnih centrov, pravici do družinskega pomočnika, pomoči osebam, ki živijo v oskrbovanih stanovanjih, različnih socialno varstvenih programih osebne asistence za invalide ipd.

Še posebej se Državni svet zavzema, da se zagotovijo enake možnosti starejši populaciji invalidov in pri tem razvijajo take oblike socialno varstvenih storitev (pomoč na domu, osebna asistenca pri vsakodnevnih opravilih), da bi se čim kasneje odločili za institucionalne oblike socialnega varstva. Staranje invalidov, zlasti tistih, ki so odvisni od značilnih oblik podpore zaradi narave svoje okvare ali bolezni, t.j. invalidnosti, ustvarja izrazito nov izziv za vse države po Evropi. Tudi pri invalidih se podaljšuje življenjska doba in ko postanejo starejši, nadaljujejo s svojim stilom življenja, ki pri različnih vrstah invalidov opravičuje družbeno organiziranje podpore za posameznike in njihove družine. Hude težave nastanejo tudi v primerih, ko so glavni oskrbniki ostareli starši ali zakonski partnerji. Enako hude težave pa so tudi v primerih, ko poročeni otroci v svojih najbolj produktivnih letih skrbijo za svoje ostarele starše, ki so že odvisni od stalne fizične pomoči.

To je nekaj zelo razvidnih razlogov, zaradi katerih so neizogibni novi ukrepi socialne politike ob sodelovanju praktično vseh drugih družbenih akterjev. Aktualna problematika v zvezi z bivalnimi razmerami starejših oseb in invalidov prvenstveno izhaja iz tega, da je večina stanovanj v naši državi po površini premajhnih ali pa v hišah, ki so sicer dovolj prostorne, ni pa omogočeno gibanje z dvigali. Prav tako so prostori za  sanitarije (predvsem kopalnice, stranišča) preozki in z invalidskimi vozički praviloma nedostopni. V urbanem okolju so številne stanovanjske zgradbe slabo dostopne s preozkimi stopnišči in dvigali. Upoštevanje gradbenih normativov za odpravljanje gibalnih ovir predstavlja dosti cenejšo gradnjo, kot pa so stroški, ki nastanejo pri odstranjevanju teh ovir z adaptacijami, ki večinoma sploh niso izvedljive. Specializiranih institucij za bivanje starejših invalidov ni zadosti, le za določen krog slepih, gluhih in duševno prizadetih je v neki meri poskrbljeno, medtem ko so vsi ostali upravičeni starejši invalidi izpostavljeni zasilnim rešitvam ali pa ostajajo v nemogočih razmerah. Kako je področje bivanja starejših invalidov odrinjeno na rob družbe, najbolje dokazuje publikacija "Invalidi, starejši in druge osebe s posebnimi potrebami v Sloveniji", ki jo je izdal Statistični urad Republike Slovenije, decembra 2007, v kateri ni niti enega podatka, ki bi statistično izkazoval, kako bivajo starejši invalidi, ko postanejo vezani na dom starejših občanov ali na drugi posebni socialno varstveni zavod.

Državni svet meni, da se bo z uvedbo posebnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo  povečala socialna varnost in kakovost življenja starejšim osebam, zato pričakuje od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Vlade Republike Slovenije, da bosta predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo uskladila z zainteresiranimi skupinami uporabnikov, izvajalcev in financerjev ter vložila v letošnjem letu v zakonodajni postopek, kot je to zagotovila Vlada Republike Slovenije s svojim pismom št.                00202-14/2008/6         z dne 29. 1. 2009.

Sklepi so bili sprejeti (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

 

7. točka dnevnega reda: Obravnava zaključkov posveta "Ženske in zdravje"

Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide s predlogi zaključkov so prejeli s sklicem 15. 4. 2009 in na klop.

Predlog sklepov Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 20. 4. 2009 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje   s k l e p e :

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) ter na podlagi posveta Ženske in zdravje, sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet je na Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami 25. novembra 2008, na pobudo Zveze društev Slovenska zveza za zdravje, soorganiziral posvet z naslovom Ženske in zdravje.

Cilj posveta je bil opozoriti na čedalje večjo stopnjo prepoznavanja pomembnosti varovanja zdravja žensk v družbi. Ne gre le za pomembno področje reproduktivnega zdravja, od katerega je posredno ali neposredno odvisna rodnost neke populacije, pač pa je od zdravja žensk odvisna tudi kakovost opravljanja še vseh ostalih družbenih vlog moderne  ženske. Znano je, da ženske  dosegajo višjo starost od moških, pogosteje iščejo pomoč in na splošno bolj skrbijo za svoje zdravje. Žal so ženske pogosteje izpostavljene domačemu nasilju in nasilju na delovnem mestu in so za svoje delo manj plačane.

S strani Državnega sveta sta kot referenta na posvetu aktivno sodelovala državna svetnica Lidija Jerkič in državni svetnik Peter Požun.

Na podlagi referatov in razprave na posvetu so bili oblikovani naslednji zaključki:

I.

Zaradi različnih vzorcev bolezni, različnih bioloških značilnosti, reproduktivnih funkcij in različnega načina življenja, je nujno potrebna ločena obravnava in spremljanje zdravja žensk in moških.

Ženske veliko bolj pogosto odhajajo v bolniški stalež zaradi bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva. Zanje značilne bolezni so tudi osteoporoza, bolezni srca in ožilja in bolezni, povezane z reproduktivnim zdravjem. Vprašanja rodnosti in splavnosti, zlasti maternalna umrljivost pa so najpomembnejši kazalniki uspešnosti delovanja zdravstvenega varstva.
Tudi zaradi čedalje večjih pritiskov na podaljševanje delovne dobe, zaostrovanja pogojev za upokojevanje za ženske ter zaradi pojava visoke stopnje koriščenja bolniškega staleža pri ženskah in odsotnosti nosečih žensk z dela (zaradi stresnega delovnega okolja), mora skrb za zdravje na delovnem mestu, zagotavljanje zdravega delovnega okolja in prilagajanje procesov dela zmožnostim delavk postati osrednje vodilo za prihodnost.

V Republiki Sloveniji naj zato resolucije in nacionalni programi zdravstvenega in socialnega varstva upoštevajo posebnosti varovanja zdravja žensk in tudi na izvedbeni ravni omogočajo:

1. Zdravo in kakovostno življenje.

Preventiva in ohranjanje zdravega življenjskega sloga v vseh življenjskih obdobjih sta pomembna člena v verigi zdravega in kakovostnega življenja. Kljub temu, da ženske manj kadijo in se bolj zdravo prehranjujejo kot moški, so podatki o visokem odstotku gibalno športno nedejavnih žensk, ki je kar za 20 odstotnih točk višji od odstotka moških, zaskrbljujoči. Ženske ob vseh družinskih in delovnih obveznostih očitno ne morejo najti časa za povečano skrb zase, za zdravje in dobro počutje.

Med dejavnike nezdravega načina življenja, ki vplivajo na zdravje žensk, sodi tudi kajenje, katerega posledice pogosto rezultirajo v izgubi las, bolezni oči, gubanju kože, izgubi sluha, kožnem raku, propadanju zob in obzobnega tkiva, težavah pri reproduktivnem zdravju, vnetju arterij, ven in živcev na nogah, osteoporozi, kroničnem bronhitisu in v najhujših primerih v raku pljuč, obolenjih srca, raku na prsih, raku maternice in splavu.

Ustrezno svetovanje, dodatno izobraževanje in ozaveščanje celotne družbe o večplastni vlogi žensk v družbi in njihovih specifičnih potrebah bi pripomoglo k izboljšanju kvalitete življenja žensk.

2. Spolno in reproduktivno zdravje, omogočeno uresničevanje spolnih in reproduktivnih pravic in kakovostno materinstvo.

Spolne in reproduktivne pravice so postale sestavni del osnovnih človekovih pravic v sredini 90-ih let prejšnjega stoletja. Pomembna zaveza za spoštovanje teh pravic je bila leta 1995 objavljena Listina spolnih in reproduktivnih pravic. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije opozarjajo, da se človekove pravice kršijo tako v najmanj kot tudi v najbolj razvitih državah. Tudi v Sloveniji, ki velja za demokratično in razvito državo, se te vrste kršitev človekovih pravic še vedno pojavljajo, kar je nesprejemljivo.

Poleg kršitve pravice do osebne svobode in varnosti, do enakosti, zasebnosti, svobodne misli, informiranosti in izobrazbe, rojstva otrok, zdravstvenega varstva in vzgoje, je najbolj očitna in skrb vzbujajoča kršitev pravice do življenja, saj vsako leto v Sloveniji še vedno umre ena ali več žensk zaradi nosečnosti in poroda. Maternalna umrljivost je tako v zadnjem desetletju ponovno med najvišjimi v Evropi (povprečno 10 smrti na 100.000 živorojenih otrok).

Tudi področje zdravljenja neplodnosti in postopkov zunajtelesne oploditve ostaja nerešeno. Problemi se pojavljajo v povezavi z dolgimi čakalnimi vrstami, prav tako dolgim čakanjem na darovano spolno celico, neustreznim varovanjem osebnih podatkov in omejeno možnostjo splošne anestezije za pacientko pri punkciji jajčnih celic, ki je zelo boleč postopek (to možnost zagotavlja v Sloveniji le eden od treh centrov, ki se ukvarjajo s postopkom zunajtelesne oploditve).

3. Varovanje zdravja na delovnem mestu.

Ženske v delovnem okolju v veliko manjši meri kot moški zasedajo vodilne položaje, kar ženske postavlja med bolj ranljive za negativne organizacijske vplive, med drugim tudi za t.i. mobing na delovnem mestu. Rezultati prve nacionalne raziskave o trpinčenju na delovnem mestu namreč kažejo, da ženske pogosteje (62,8 %) doživljajo trpinčenje na delovnem mestu kot moški. Tudi zdravstvene posledice trpinčenja so pri ženskah bolj izrazite in hujše kot pri moških.

Zakonodajni okvir varovanja zdravja žensk (poleg Zakona o delovnih razmerjih, k zakonodajni ureditvi zavezujejo mednarodni standardi, konvencije - o varstvu materinstva in direktive - o nočnem delu žensk v industriji, o varstvu nosečih žensk) je ozek, njegovo izvajanje v praksi pa zelo skopo. Širše skrbi za zdravje žensk na delovnem mestu, poleg ukrepov, ki jih nalaga delovnopravna zakonodaja pa v praksi ni zaznati v zadostni meri.

Pri ženskah se, za razliko od moških, v veliko večji meri pojavljajo zdravstveni problemi kot so okvare zgornjega dela gibalnega sistema in stres. V praksi je, kljub zakonskim določbam, možno zaznati odpovedovanje zanositvi in soglašanje z nočnim delom zaradi pritiska izgube delovnega mesta.

Posebno zahtevne delovne razmere za ženske predstavlja nočno delo, ki naj bi ga v Sloveniji opravljajo približno 15.000 delavk, zato bi nadzoru nad izvajanjem določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z nočnim delom žensk veljalo dati posebno pozornost.

4. Hitro, dostopno in kakovostno zdravstveno in socialno oskrbo.

Za ženske je še posebej pomembna ustrezna zdravstvena oskrba na prehodu v materinstvo, pri čemer porodnišnice zaenkrat ostajajo izključna porodna okolja. Kot problematična se pojavljajo vprašanja kršenja pravic do popolne informirane izbire, pretirane rabe postopkov in posegov pa tudi podcenjene vloge babic kot promotork zdravja in primarnih skrbnic med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju.

Ob-porodna skrb, ob zavedanju trenutnih problematik neupoštevanja preverjeno dobrodejnih praks (ena babica-ena porodnica), pretirane rabe prereza presredka in neenake dostopnosti do različnih metod in zdravil za lajšanje poporodnih bolečin, je lahko tista, ki bo ženskam na tem področju zagotovila resnično avtonomijo.

5. Zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

 

II.

Problematika psihičnega in fizičnega nasilja v družini se v veliki meri dotika tudi področja zdravja in zdravstvene oskrbe. Raziskave kažejo, da ženske, ki doživljajo nasilje v družini, manj pogosto uporabljajo preventivno zdravstveno oskrbo in pogosteje prakticirajo vedenja, ki so škodljiva za zdravje. Nasilje v partnerskem odnosu dokazano pomembno poveča riziko za hude duševne bolezni, vključno z depresijo, travmatično in post-travmatično stresno motnjo, anksioznostjo in samomorilnostjo. Nasilje je lahko tudi eden od vzrokov, zakaj ženske posegajo po psiho-aktivnih snoveh.

Nasilje s strani partnerja naj bi doživljalo več kot 6 % nosečih žensk, kar pomeni, da pri tem obstaja večja verjetnost nastanka raznih zapletov že med nosečnostjo, med porodom ali po nosečnosti.

Prav zato so ustrezni preventivni ukrepi, usmerjeni v preprečevanje nasilja, v nudenje ustrezne psihosocialne in psihoterapevtske pomoči ter v ozaveščanje javnosti o pojavu nasilja v družini, partnerskem odnosu ali družbi, ključnega pomena.

Zdravje žensk naj bo zato varovano tudi s:

  1. preprečevanjem nasilja in trpinčenja ter začetkom postopka za sprejem družinskega zakonika (pri pripravi aktov je potrebno upoštevati tudi predloge predstavnikov civilne družbe);
  2. omejevanjem in preprečevanjem zlorabe in zasvojenosti s psiho-aktivnimi snovmi med ženskami.

III.

Zaključki posveta se posredujejo naslednjim institucijam:

    • Ministrstvu za zdravje,
    • Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
    • Ministrstvu za šolstvo in šport,
    • Uradu za enake možnosti,
    • Inštitutu za varovanje zdravja RS,
    • Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in
    • Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Sklepi so bili sprejeti (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

8. točka dnevnega reda: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-B)

Državni zbor je zakon sprejel na 5. seji v torek, 21. aprila 2009, in so ga svetniki prejeli 22. 4. 2009 po elektronski pošti in na klop.

Predlog skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Rudolfom Cipotom za odložilni veto so na klop. Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto.

Predlog za veto je obrazložil Rudolf Cipot

Goran Klemenčič, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, je v imenu predlagatelja zakona pojasnil stališče Vlade.

Razpravljali so mag. Stojan Binder, Anton Peršak, Bojan Kekec, Mihael Jenčič, Milan Ozimič, Rudolf Cipot.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednjo zahtevo:

 

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-B), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 5. redni seji 21. 4. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-B).

Obrazložitev:

Državni zbor je sprejel navedeni Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-B) po skrajšanem postopku zaradi odprave več neskladnosti njegovih določb z Ustavo RS, ki jih je v svoji odločbi ugotovilo Ustavno sodišče RS in ki se nanašajo na postopke začasnega in trajnega odvzema licence. Pri tem pa je Državni zbor sprejel tudi spremembo 3. člena ZZasV, ki je bila predlagana in sprejeta na seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje Državnega zbora z dne 7. 4. 2009. Na 21. seji Komisije Državnega sveta za državno ureditev 17. 3. 2009 navedena sprememba ni bila obravnavana, saj je bila predlagana in sprejeta kasneje na matičnem delovnem telesu Državnega zbora. Navedeni amandma pomeni bistven konceptualni poseg v dosedanjo zakonsko ureditev in ni v nikakršni povezavi z navedeno odločbo Ustavnega sodišča

Po tej spremembi bodo lahko sedaj v nasprotju z dosedanjo obstoječo zakonsko ureditvijo nudili storitve zasebnega varovanja na tržišču tudi gospodarski subjekti, katerih glavna dejavnost sploh ni dejavnost zasebnega varovanja. Posledice takšne bistvene zakonske spremembe so popolnoma neproučene. Že sedaj pri obstoječi zakonski ureditvi je nadzor nad izvajanjem zasebnega varovanja pomanjkljiv, skoncentriran je predvsem na ključne izvajalce zasebnega varovanja in slabo ali pa sploh ne pokriva drugih izvajalcev, še posebej ne tistih, ki opravljajo zasebno varovanje le za lastne potrebe. Sprejeta rešitev tudi odstopa od zakonskih ureditev področja v ključnih evropskih državah (zlasti v Franciji in Nemčiji). Glede na sedanje ugotovitve ob izvajanju nadzora nad izvajanjem zasebnega varovanja, ki že sedaj le delno pokriva obstoječo dejavnost, je mogoče utemeljeno predvidevati, da bo ob takšni predvideni razširitvi izvajanja zasebnega varovanja tudi le kot stranske dejavnosti prišlo do bistvenega zniževanja kakovosti teh storitev ter velike nepreglednosti nad izvajanjem teh storitev.

Navedena zakonska sprememba, ki ni v ničemer pogojevana z odločbo Ustavnega sodišča in pomeni poseg v temeljno zakonsko ureditev na tem področju brez vsake izvedene analize posledic, ki jih lahko povzroči, ne bi smela biti predmet sprejemanja po skrajšanem postopku. Pri tem je treba poudariti, da je že za prihodnje leto predvidena celovita revizija zakonodaje na tem področju. Ob sprejetju te zakonske spremembe in njeni uveljavitvi je mogoče nedvoumno predvideti, da bo ta revizija bistveno otežena, saj neproučenih posledic te spremembe (s kakršnimi se danes spopadajo npr. v Romuniji ali Bolgariji) ne bo mogoče retroaktivno sanirati. 

Tudi glede na mednarodne primerjave zakonskih ureditev in obstoječih razmer v posameznih evropskih državah na tem področju je mogoče utemeljeno predvideti, da se bo s to zakonsko spremembo, ki bistveno posega v obstoječo zakonsko ureditev brez proučitve posledic, kakovost izvajanja storitev na tem občutljivem področju, kar dejavnost varovanja nedvomno je, nujno zmanjšala, obstoječi problemi na področju nadzora pa še povečali.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Rudolf Cipot.

Predlog zahteve je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, 10 jih je glasovalo proti).

- - -

Predsednik je zaključil 15. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.

Povezane vsebine
document 15. seja Državnega sveta Republike Slovenije