|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 15. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
||||||||
|
Predsednik je pričel 15. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 16.33 uri. Opravičila sta se:
Na sejo so bili vabljeni:
Seje so se udeležili:
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja. * * *
S sklicem 15. 4. 2009 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
- - - RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA Skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Rudolfom Cipotom, je predlagala razširitev dnevnega reda seje z naslednjo točko:
Predsednik je dal predlog za razširitev dnevnega reda na glasovanje. Predlagana razširitev je bila sprejeta (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za in nihče ni bil proti). Glede na sprejeto razširitev dnevnega reda je predsednik predlagal naslednji DNEVNI RED:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).
Odobritev zapisnika 14. seje Državnega sveta Osnutek zapisnika 14. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 15. 4. 2009. Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje. Zapisnik 14. seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).
Odobritev zapisnika 7. izredne seje Državnega sveta Osnutek zapisnika 7. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 15. 4. 2009. Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje. Zapisnik 7. izredne seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti). - - -
Po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje dr. Janvita Goloba v zvezi z gradnjo železniške povezave Beltinci-Lendava. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop. Obrazložitev vprašanja je podal dr. Janvit Golob. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanji državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z gradnjo železniške povezave Beltinci-Lendava in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika dr. Janvita Goloba in predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za promet in Službi Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da vprašanji preučijo in nanju odgovorijo. Vprašanji državnega svetnika dr. Janvita Goloba se glasita:
Obrazložitev: Z namenom povezave mesta Lendava s slovenskim železniškim omrežjem po slovenskem ozemlju je bila v Nacionalni program razvoja Slovenske železniške infrastrukture, sprejetim leta 1996, vključena železniška proga Beltinci - Lendava. Leta 2004 se je Slovenija s sprejemom Strategije prostorskega razvoja Slovenije zavezala zagotoviti neposredno železniško povezavo mesta Lendava z Mursko Soboto. Glede na velik pomen neposredne železniške povezave Murske Sobote z Lendavo in naprej proti Madžarski z vidika zagotavljanja skladnega, regionalnega in gospodarskega razvoja države in spodbujanja čezmejnega gospodarskega sodelovanja se postavlja vprašanje, zakaj izgradnja železniške infrastrukture na tej relaciji ni bila vključena v Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013? Ker železniška povezava, ki je predvidena že več kot desetletje, ni vključena v navedeni programski dokument, Slovenija za njeno izvedbo ni upravičena do pomoči Skupnosti. Ali to pomeni ponovno odmikanje uresničitve njene izvedbe, saj vemo, da železniške povezave Lendave z osrednjim delom Slovenije in naprej preko madžarske meje nimamo zaradi pomanjkanja denarja. Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za promet in Službi Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da vprašanji preučijo in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanju v roku 30 dni odgovorijo. Sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti). - - - Po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanja dr. Janvita Goloba glede posledic sladkorne reforme. Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop. Vprašanja je obrazložil dr. Janvit Golob. Razpravljal je Rastislav Jože Reven. Po razpravi je predsednik predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanja državnega svetnika dr. Janvita Goloba glede posledic sladkorne reforme in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika dr. Janvita Goloba in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika dr. Janvita Goloba se glasijo: Kot rezultat sheme za prestrukturiranje evropske industrije sladkorja je sedaj proizvodnja sladkorja skoncentrirana v 18 namesto v 23 državah, kot je bilo to pred reformo, dosežen pa je bil tudi cilj zmanjšanja kvote za skoraj 6 milijonov ton sladkorja. Zastavljajo se naslednja vprašanja: Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanje v roku 30 dni odgovori. Sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede reševanja odprtih vprašanj in nadaljnjega razvoja učbeniških skladov. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede reševanja odprtih vprašanj in nadaljnjega razvoja učbeniških skladov in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana se glasi: Kaj namerava Ministrstvo za šolstvo in šport storiti za reševanje odprtih vprašanj in nadaljnjega razvoja učbeniških skladov? Obrazložitev: Učbeniški skladi predstavljajo obliko socialne pomoči družinam, ki šolajo otroke na primarni in sekundarni stopnji, vendar so je deležni vsi, ne glede na dejanske materialne razmere prejemnikov, kar zbuja pomisleke o smotrnosti in učinkovitosti uporabe teh proračunskih sredstev. Če je »šolski menedžment« sposoben narediti lestvico pri subvenciji izletov in drugih šolskih dejavnosti, je gotovo mogoče kaj takega napraviti tudi za pravično obremenitev staršev pri participaciji učbenikov. Z istimi sredstvi bi bilo mogoče doseči, da bi vse učbenike, ali vsaj učbenike določenih predmetov, dobivali vsi učenci v trajno last, jih po presoji ustrezno motivirati, da bi jih hranili, avtorji pa bi dobili delež od vseh »prodanih« izvodov, ki najdejo pot do šol in učencev. Zaradi učbeniških skladov je še posebej zaskrbljujoč položaj avtorjev učbenikov. Ob dejstvu, da je pisanje učbenikov najbolj nehvaležno področje ustvarjanja, ker je izpostavljeno najnatančnejši presoji tisoče in tisoče učencev, staršev ter učiteljev, ki učbenike večkrat ne le temeljito berejo, pač pa med učenjem temeljito preštudirajo, tako da ni spregledan noben spodrsljaj. Ob tem so uspešni avtorji, ki so izpostavljeni tako ostri presoji, prikrajšani pri svojih avtorskih pravicah. Učbeniki se zaradi učbeniških skladov vsaj trikrat manj ponatisnejo, avtor pa ni deležen nikakršnih nadomestil za izkoriščanje svojih avtorskih pravic, medtem ko so drugi ustvarjalci v bistveno bolj pravičnem položaju in dobivajo nadomestila z naslova drobnih avtorskih pravic. Pisatelji imajo npr. pravico do nadomestil, ki se zbirajo z izposojevalnino v javnih knjižnicah, glasbeniki z nadomestili od vsakega predvajanja v javnosti itd. V strokovni javnosti pa se pojavljajo tudi druge utemeljene dileme, ki jih je med drugimi obravnavala tudi prof. dr. Boža Krakar Vogel v članku Se obetajo spremembe? (Šolski razgledi 6. marca 2009, št. 5, str. ). Procesno spoznavanje, pridobivanje trajnega in kakovostnega znanja, poteka s ponavljanjem, kar vključuje navezovanje nove snovi na prejšnjo, tudi iz prejšnjega šolskega leta. Zato naj bi učitelj z vso pravico kdaj pa kdaj naročil določeno snov v samostojno domače ponavljanje. Pri sistemu, ko je učbenike ob koncu leta treba vrniti, tako ponavljanje (posledično pa bolj kompleksno, trajno in kakovostno znanje) ni omogočeno. Spet pedagoška škoda. Najbolj se to pokaže pri pripravah na zaključne izpite in mature, saj učenci ne morejo dopolniti in niti ne preveriti svojega znanja iz prejšnjih let, ker pač nimajo več na razpolago izposojenih in nato vrnjenih učbenikov. Težava je tudi v tem, da se v sposojene oz. delno plačane učbenike ne sme pisati, podčrtovati, zaznamovati. To priporočilo je pač v nasprotju z legitimno in deklarativno podpirano soudeležbo učenca v procesu spoznavanja. Učbeniška snov se podobno kot interakcija z učiteljem in součenci ponotranja v dialogu s ponujenim - najbrž ima marsikdo tudi sam izkušnje, da se dialog s snovjo ob individualnem tihem učenju spontano dogaja ob pisnih zaznamkih? Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanj v roku 30 dni odgovori. Sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede deleža sredstev za popravila in vzdrževanje avtocest, ki so namenjena obnovi in popravilu voznih površin. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede deleža sredstev za popravila in vzdrževanje avtocest, ki so namenjena obnovi in popravilu voznih površin in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana se glasi: Ministrstvo za promet naj pojasni, kolikšen je delež sredstev, ki jih je Republika Slovenija namenila v zadnjih šestih letih za popravila in vzdrževanje avtocest, porabljen za obnovo in popravilo samih voznih površin in kolikšen drugim delom? Obrazložitev: Vozne površine na slovenskih avtocestah so marsikje v tako slabem stanju, da ogrožajo uporabnike. Kljub temu uporabniki vidimo, da se neprestano popravljajo in predelujejo varnostne ograje, obnavljanje voznih površin pa je sila redko. Neprimerno pogosteje pa se popravljajo varnostne ograje, gradijo prehodi med cestišči, nameščajo prikazovalniki itd. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanj v roku 30 dni odgovori. Sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede vrednosti premoženja, ki ga imajo slovenska podjetja v pretežni lasti slovenske države v tujini. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanji državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede vrednosti premoženja, ki ga imajo slovenska podjetja v pretežni lasti slovenske države v tujini in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji preuči in nanju odgovori. Vprašanji državnega svetnika dr. Zoltana Jana se glasita:
Obrazložitev: Leta 1991 je slovensko gospodarstvo poleg jugoslovanskih trgov izgubilo tudi številne proizvodne obrate, različne gospodarske objekte in nepremičnine. Njihova usoda večinoma še ni dorečena, je pa slovenska država večinoma sanirala to škodo z javnimi sredstvi še pred privatiziranjem posameznih gospodarskih družb. V zadnjih letih so slovenska podjetja ustanovila ali kupila številna podjetja, mnoga s krediti slovenskih bank ali na podlagi jamstev Republike Slovenije. Če se teh dejstev ne bo upoštevalo, bodo slovenski davkoplačevalci ponovno prevzeli breme dolga, ki so ga vsaj enkrat že poravnali. Drugi tuji investitorji te pojave pozorno spremljajo in preprečujejo, da bi se na takšen način oškodovalo javno premoženje. Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanju v roku 30 dni odgovori. Sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Petra Požuna v zvezi z davkom na dobiček javnih zdravstvenih ustanov. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanji državnega svetnika Petra Požuna v zvezi z davkom na dobiček javnih zdravstvenih ustanov in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Petra Požuna in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji preuči in nanju odgovori. Vprašanji državnega svetnika Petra Požuna se glasita:
Obrazložitev: Davek na dobiček vseh javnih zdravstvenih ustanov znaša za leto 2008 več kot 15 milijonov evrov. Ta sredstva so del zbranih sredstev, ki jih davkoplačevalci preko prispevne stopnje vplačujemo v zdravstveno blagajno za plačilo zdravstvenih storitev in so namenska sredstva za plačilo stroškov zdravljenja, rehabilitacije, nadomestil in drugih prejemkov, skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Prihodki državljanov so že obdavčeni, še enkrat pa so sedaj obdavčeni preko dobička javnih zdravstvenih zavodov in tako odtegnjeni namenu, za katerega so bili zbrani. Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti podrobneje opredeljuje, kaj se šteje za pridobitno ali nepridobitno dejavnost oziroma za dohodke iz opravljanja pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pri zavezancu iz 9. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2), ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zavezanec). V 4. členu pravilnik med drugim določa, da se praviloma za pridobitne prihodke štejejo tudi dohodki iz opravljanja javne službe. Tako se od 1. januarja 2008 dalje štejejo dohodki iz naslova opravljanja javne službe in namenska javna sredstva med pridobitne dohodke in jih torej ni več mogoče izločiti iz davčne bilance. Prebivalci Republike Slovenije smo zaradi plačila davka v višini preko 15 milijonov evrov zato neposredno oškodovani, saj je za tolikšno vrednost zmanjšana pravica državljanov do zdravstvenega varstva. S temi sredstvi bi lahko 2.500 pacientov eno leto dodatno zdravili z biološkimi zdravili, ki jih ti pacienti nujno potrebujejo za zdravljenje in boljšo kakovost preživetja. Lahko bi izvedli 2.500 operacij kolka, kjer je čakalna doba do 900 dni, 3 leta bi lahko krili stroške izvajanja preventivnega programa zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesja in danke (SVIT) oziroma pokrili stroške obveznega cepljenja za dve leti in pol. Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanju v roku 30 dni odgovori. Sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede ukinitve vladnih služb, uradov, skladov in podobnih ustanov. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 17. 4. 2009 in na klop. Vprašanje je obrazložil dr. Zoltan Jan. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede ukinitve vladnih služb, uradov, skladov in podobnih ustanov in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana se glasi: Katere vladne službe, urade, sklade in podobne ustanove namerava Vlada Republike Slovenije ukiniti? Obrazložitev: Ob napovedovanju varčevalnih ukrepov in racionalizacije v javni upravi so 11. aprila t. l. sredstva javnega obveščanja objavila presenetljivo napoved predsednika Vlade Republike Slovenije, da bo v kratkem začel delovati novi Urad Vlade republike Slovenije za podnebne spremembe. Iz priloženega nepopolnega seznama vladnih služb je razvidno, da bi mirno lahko pogrešali marsikatero navedenih ustanov, saj se celo na spletnih straneh vlade pojavljajo med seboj neusklajeni podatki, ki dajejo slutiti, kako nujno potrebne so nekatere izmed množice vladnih ustanov, za katere plačuje država neprimerno večja sredstva za najemnine oziroma za upravljanje poslovnih prostorov kot znašajo izdatki, s katerimi se skuša prikazati s sedanjimi navideznimi varčevalnimi ukrepi, na spletnem naslovu http://www.goricko.net/filemgmt/filemgmt_data/files/tajne-place.pdf pa so dostopni podatki o prejemkih vladnih funkcionarjev in vodilnih uslužbencev teh institucij. Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanj v roku 30 dni odgovori. Sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Na klop so svetniki prejeli pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za razbremenitev poslovanja na področju predelave lesa. Predlog sklepa Državnega sveta so prejeli na klop. Predsednik komisije Cvetko Zupančič je predstavil pobudo. Razpravljal je dr. Janvit Golob. Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji s k l e p : Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za razbremenitev poslovanja na področju predelave lesa in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za razbremenitev poslovanja na področju predelave lesa in predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvu za finance in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pobudo preučijo in nanjo odgovorijo. Obrazložitev: Problematika v slovenski lesni industriji se prepleta z aktivnostmi, ki jih je Državni svet Republike Slovenije obravnaval in sprejel v okviru stališč o vzrokih gospodarske krize in potrebnih ukrepih. V stališčih je Državni svet ugotovil, da je potrebno spodbuditi in smiselno razvijati proizvodnjo in uporabo proizvodov in sistemov s področja ekologije in obnovljivih virov energije. Tu velja oblikovati nacionalni lesni program, od pospeševanja koriščenja lesne mase do razvoja uporabe lesa, tako za nadaljnjo proizvodnjo, kot tudi za energetske potrebe. Potrebno se je obrniti k lesu in doseči večji posek in večji odstotek na predelavi lesa z večjo stopnjo dodelavne vrednosti. Zavzemati se je potrebno za višjo stopnjo predelave lesa ter tako doseči povečanje vrednosti na predelavi lesa. Slovenska lesno-predelovalna industrija je v izjemno težkem položaju, kjer je pa njena primerjalna prednost v obstoju surovin, znanja in tudi trga, seveda vse samo pod pogojem, da se ji omogočijo konkurenčni pogoji. Brez dvoma je veliko bolje lesno biomaso v največji možni meri predelati, ne pa zažgati in jo s tem dokončno uničiti. Zato pa je potrebno urediti področje koncesij, kakor tudi pravilno usmeriti subvencioniranje biomase. Državni svet podpira ukrepe lesno-predelovalne industrije in stališča iz Resolucije o predelavi in uporabi lesa Zveze lesarjev Slovenije, saj ugotavlja, da je lesna industrija delovno intenzivna, zato ponuja velike zaposlitvene možnosti, obenem pa ne vpliva negativno na okolje ter sovpada s turistično usmerjenostjo Slovenije. Les bi morali predelati doma v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo. Za dosego tega cilja bi morali podpreti raziskave in razvoj tehnologij predelave lesa. Država bi morala, podobno kot pri nakupu novega avtomobila, stimulirati nakup pohištva ter izgradnjo hiš iz lesa. Tako bi posredno spodbudila lesno-predelovalno industrijo. Stare izrabljene lesne izdelke bi uporabili za proizvodnjo energije, s tem bi pa z manjšali porabo sveže hlodovine in jo namesto v proizvodnjo energije namenili za predelavo, ki bi slonela na energiji iz izrabljenih izdelkov. Veljalo bi pritrditi apelu, da bi vse države in javne institucije ter predstavništva Slovenije v svetu opremljali s slovenskimi izdelki iz sonaravnih materialov. Z razpisi in naročili naj spodbujajo domačo "zeleno" industrijo. Ti ukrepi bi znatno prispevali k rasti okolju vzdržnega gospodarstva, podprtega s sredstvi iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov. Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvu za finance in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pobudo preučijo in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanjo v roku 30 dni odgovorijo. Sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). - - - Po elektronski pošti 13. 3. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika mag. Dušana Semoliča glede lastništva Zdravilišča Rimske Toplice. Po elektronski pošti 1. 4. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanja državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede širjenja stekline in drugih nalezljivih bolezni živali. - - - Po elektronski pošti 14. 4. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanja državnega svetnika Draga Žure v zvezi s srednješolsko prehrano. - - - Po elektronski pošti 15. 4. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja v zvezi s pridobivanjem vodovarstvenih projektnih pogojev. - - - Po elektronski pošti 15. 4. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna glede Odloka o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod. - - - Po elektronski pošti 20. 4. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo Komisije za državno ureditev v zvezi z možnostjo poenotenja metodologije zbiranja podatkov. - - - Za vprašanja in pobude, na katera po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
Delo ministrstva je svetnikom predstavila mag. Darja Radi?, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo. V razpravi so sodelovali dr. Janvit Golob, Bojan Kekec, Rastislav Jože Reven, Alojz Kovšca, Boris Šuštaršič, mag. Blaž Kavčič. Na vprašanja in dileme iz razprave je državna sekretarka odgovorila. Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil z delom Ministrstva za gospodarstvo.
Po elektronski pošti 20. 4. 2009 in na klop so svetniki prejeli dopis Športne loterije d.d. glede nedovoljenega prirejanja iger na srečo, mnenje Loterije Slovenije d.d. glede prirejanja internetnih iger na srečo ter poročilo Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov Evropskega parlamenta v zvezi z neoporečnostjo spletnih iger na srečo. Informacijo je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, katere poročilo so prejeli po elektronski pošti 20. 4. 2009 in na klop. Prav tako so prejeli predlog mnenja Državnega sveta. Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Boris Šuštaršič je podal stališče komisije. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje mnenje. M N E N J E k Informaciji o nedovoljenem prirejanju iger na srečo v Republiki Sloveniji V Sloveniji igre na srečo urejajo Zakon o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 134/03-UPB in Uradni list RS, št. 114/06), Pravilnik o prirejanju iger na srečo preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev (Uradni list RS, št. 42/08, 103/08), Pravilnik o prirejanju posebnih iger na srečo v igralnih salonih (Uradni list RS, št. 50/02, 100/02 in 31/07), Pravilnik o klasičnih igrah na srečo, ki se lahko prirejajo brez dovoljenja (Uradni list RS, št. 14/09), in številni drugi podzakonski predpisi. Veljavni Zakon o igrah na srečo v 6. členu jasno določa, da je sprejemanje vplačil za igre na srečo ali opravljanje drugih storitev v zvezi s katerokoli igro na srečo za tuje osebe v Republiki Sloveniji prepovedano, hkrati pa v 3. členu določa, da je prirejanje iger na srečo izključna pravica Republike Slovenije in da se igre na srečo lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08) pa v 212. členu določa sledeče kazni za organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo:
Državni svet se je seznanil z gradivom "Nedovoljeno prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji", ki ga je pripravila Športna loterija d.d. in v njem opozorila na škodljive posledice za uporabnike v invalidskih, humanitarnih in športnih organizacijah ter tudi za oba domača prireditelja klasičnih iger na srečo. Državni svet poudarja, da se politični dialog o problematiki prirejanja iger na srečo na evropskem nivoju krepi. Že Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 12. decembra 2006, o storitvah na notranjem trgu (direktiva o storitvah) dejavnost prirejanja iger na srečo prepušča v urejanje posameznim državam članicam EU skladno z evropsko pogodbo. Izrecno na področju prirejanja spletnih iger na srečo pa je Evropski parlament 20. marca 2009 sprejel Resolucijo o neoporečnosti spletnih iger na srečo, v kateri je jasno definirana pravica držav članic EU, da strogo nadzorujejo in kontrolirajo igre na srečo, v skladu z načelom subsidiarnosti in tradicijo ter kulturo v državi. Jasno je v resoluciji izražena tudi pomoč državam članicam EU v boju proti nepooblaščenim in nezakonitim prirediteljem spletnih iger na srečo, hkrati pa se poudarja, da vpeljava čistega pristopa notranjega trga na tem področju ni primerna. Evropski parlament je v omenjeni resoluciji pozval Svet Evropske unije, da nadaljuje s formalnimi razpravami o potencialni politični rešitvi problemov, ki izvirajo iz spletnega igranja, in pri tem pozval Evropsko komisijo, da ta postopek podpre. Navedeno jasno kaže na to, da se problematika spletnih iger na srečo v okviru EU uvršča visoko na politični dnevni red, zato se bo tudi Republika Slovenija slej kot prej prisiljena soočiti z navedeno problematiko. Težave na področju nadzora nad prirejanjem spletnih iger na srečo se namreč v Sloveniji že pojavljajo. Kljub jasnim zakonodajnim določilom namreč domačim prirediteljem iger na srečo, ki imajo koncesijo in ki prirejajo igre na srečo z namenom financirati invalidske, humanitarne in športne organizacije, prevzemajo posle tuji organizatorji brez koncesij, ki imajo svoj sedež na primer na Gibraltarju, na Malti in drugje. Tuje osebe na nezakoniti podlagi konkurirajo domačim prirediteljem, saj plačujejo samo 2-3% dajatve, ki so predpisane v krajih, kjer imajo prijavljen svoj sedež. Na kazenske določbe se ne ozirajo, kazni celo plačajo že vnaprej, kar jasno kaže na njihovo zavedanje o nezakonitem delovanju. Takšen način poslovanja jim omogoča prav izogibanje davčnim dajatvam in s tem so povezani njihovi višji prihodki zaradi manjših stroškov poslovanja. Državni svet pri tem opozarja, da ima takšno nenadzorovano prirejanje iger na srečo lahko drastične posledice za igralce iger na srečo, predvsem mlade, saj jih vodi v osebne finančne zlome, odvisnost od igranja iger na srečo pa tudi razna kriminalna dejanja in samomore. Stroške teh posledic pa bo v končni fazi plačala Republika Slovenija. Državni svet ugotavlja, da so domači prireditelji iger na srečo v Sloveniji zavezani k plačilu dajatev od iger na srečo v višini približno 30 %, kar je v primerjavi z dajatvami, ki jih tuji prireditelji plačujejo v državah, kjer imajo prijavljene svoje sedeže, občutno več. Finančna sredstva, ki bi se sicer morala v skladu z zakonom namensko zbirati, se torej preko nezakonitega prirejanja iger na srečo s strani tujih prirediteljev v Sloveniji pretakajo iz Slovenije v druge države, s čimer se znatno zmanjšujejo prilivi v različne invalidske, humanitarne in športne organizacije - Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, Fundacijo za šport, Loterijo Slovenije, Športno Loterijo, v državni proračun ter občinske proračune. Kratkoročni učinkoviti ukrepi naj zajemajo vsa prioritetna potrebna dejanja od Urada RS za nadzor prirejanja igre na srečo, tožilstva in drugih državnih organov, ker nezakonito prirejanje iger na srečo bistveno posega v krčenje finančnih sredstev za dobre namene (od klasičnih iger na srečo v korist Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (FIHO) in Fundacije za šport (FŠO)), poleg tega pa tudi ni pripadajočih vplačil v državni integralni proračun. Nezadostna urejenost prirejanja internetnih iger na srečo sama po sebi izziva nezakonit vdor tujih prirediteljev in neodgovorno ravnanje tujih organizatorjev teh iger, ki s svojimi koncepti množice nizkih dobitkov povzročajo pri ljudeh nezaželeno odvisnost od iger na srečo, še posebej med mladimi prebivalci. Zato naj se odstranijo nerazumne prepreke za slovenske prireditelje iger in se jim ob dosledni kontroli omogoči pridobivanje zakonitih koncesij za prirejanje lastnih atraktivnih internetnih iger na odgovoren način. Ministrstvo za finance naj v sodelovanju z vsemi deležniki na področju prirejanja iger na srečo v Republiki Sloveniji (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za gospodarstvo, Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo, Loterija Slovenije, Športna loterija, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, Fundacija za šport in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije) pripravi razvojno strategijo prirejanja klasičnih iger na srečo v Republiki Sloveniji, v kateri naj se opredeli ohranjanje sedanjega javnega namena koncesij iz iger na srečo in določi stabilno razmerje pri razporejanju realiziranih sredstev iz odobrenih koncesij, in sicer tako, da je še naprej zagotovljena visoka participacija uporabnikov iz invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. Zaradi nezakonitega prirejanja in nenadzorovanega odliva sredstev iz dejavnosti internetnih iger na srečo v tujino, še posebej v času hude finančne krize, naj Ministrstvo za finance skupaj v soglasju z zgoraj navedenimi deležniki v čim krajšem možnem času pripravi osnutek novelacije zakona o igrah na srečo, in sicer še preden ga bo Vlada Republike Slovenije dala v javno razpravo in predložila v sprejem Državnemu zboru RS. Predlog mnenja je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je obravnavala problematiko izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva. Poročilo komisije in predlog mnenja Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 20. 4. 2009 in na klop. Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Boris Šuštaršič je podal stališče komisije. Razpravljala sta dr. Zoltan Jan in Branimir Štrukelj. Stališče Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je podala Janja Romih. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje mnenje: Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k Predlogu za razrešitev problematike izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva Državni svet na podlagi seznanitve s pripombami Socialne zbornice Slovenije ter predstavnikov študentov in strokovnih delavcev Fakultete za socialno delo ugotavlja, da gre za dolgoletno problematiko, katere bistvo se kaže v neurejenem financiranju pripravniških mest, vrednotenju dela za mentorje in s tem povezanim opravljanjem strokovnega izpita za socialne delavce, ki je tudi predpogoj za njihovo zaposlitev. 69. člen Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007, UPB-2, v nadaljevanju: ZSV) namreč določa, da lahko socialnovarstvene storitve opravljajo strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki so končali višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo, in so opravili pripravništvo ter strokovni izpit na področju socialnega varstva. Hkrati ZSV v 77. členu določa, da Socialna zbornica Slovenije v okviru javnih pooblastil določa pogoje in način opravljanja pripravništva in spremlja pripravništvo ter nadzoruje izvajanje pripravništva po splošnem aktu iz 71. člena istega zakona in da določa pogoje in način opravljanja strokovnega izpita ter organizira in izvaja preverjanje znanja za pridobitev strokovnega izpita na področju socialnega varstva. Državni svet pri tem ugotavlja, da je Socialna zbornica Slovenije s sprejemom Pravilnika o pripravništvu na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 128/04) ustrezno uredila področje pripravništva, ki poleg strokovnega izpita za diplomante s področja socialnega varstva predstavlja osnovni pogoj pred pričetkom samostojnega strokovnega dela. Kljub obstoječim zakonskim določilom pa imajo diplomanti s področja socialnega varstva zelo omejene možnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi za pripravniško delovno mesto, saj organizacije s področja socialnega varstva nimajo zagotovljenih finančnih sredstev za zaposlovanje pripravnikov. Socialna zbornica Slovenije tako ocenjuje, da na letni ravni na sklenitev pogodbe o zaposlitvi pripravnika čaka od 100 do 200 diplomantov s področja socialnega varstva. Dejansko pa po zadnjih podatkih Socialne zbornice Slovenije pripravništvo v letošnjem letu opravlja zgolj 10 pripravnikov. Državni svet ugotavlja, da je področje pripravništva na področju vzgoje in izobraževanja veliko bolj učinkovito urejeno, zato bi tudi na področju socialnega varstva veljalo razmišljati o podobni ureditvi. Državni svet podpira pripombe in predloge predstavnikov študentov Fakultete za socialno delo, ki se ob vstopu na trg dela soočajo z nezavidljivo situacijo. Državni svet se zato strinja z njihovim predlogom Ministrstvu za finance, da naj slednje v skladu s 140. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06, 46/07 in 103/07), ki se nanaša na plačilo pripravnika, institucijam na področju socialnega varstva zagotovi zadostna finančna sredstva za sklepanje pogodb o zaposlitvi pripravnikov. Prav tako bi bilo potrebno v 69. členu ZSV natančneje definirati možna področja dela za strokovne delavce po ZSV, ki se v osnovi niso izobraževali za socialno delo in so velikokrat usposobljeni zgolj za delo na nekem specifičnem področju socialnega varstva, ne pa za celovito delo s skupnostjo, skupinami, družinami in posamezniki. V primeru, da se pripravništvo na področju socialnega varstva ne more ustrezno urediti tako s finančnega kot kadrovskega vidika, pa predstavniki študentov predlagajo ukinitev zahteve po opravljanju pripravništva, čeprav pri tem opozarjajo, da to ni ne v njihovem ne družbenem interesu, saj gre pri pripravništvu in strokovnem izpitu za uvajanje v aplikativna praktična znanja, ki diplomantom koristijo pri samostojnem strokovnem delu. Državni svet se strinja, da ukinitev pogoja pripravništva ni smiselna rešitev, temveč je potrebno za razrešitev problematike najti ustrezne zakonske in podzakonske rešitve. Državni svet zato podpira predloge Socialne zbornice Slovenije za spremembe in dopolnitve Pravilnika o pripravništvu na področju socialnega varstva ter ZSV, s katerimi so ministrstvo prvič seznanili že pred dvema letoma. Kot rešitev se predlaga dopolnitev ZSV, ki bi Socialni zbornici omogočila enkrat letno objaviti razpis pripravniških delovnih mest, in ki bi, s hkratnimi spremembami in dopolnitvami Pravilnika o pripravništvu na področju socialnega varstva, določila tudi primerna izhodišča (določitev natančnih pogojev in postopka) za izvedbo razpisa pripravniških mest na področju socialnega varstva in uredila na proračunskih sredstvih temelječ sistem financiranja rednih pripravništev za diplomante, ki ustrezajo zahtevani izobrazbi v 69. členu ZSV in iščejo prvo zaposlitev. Državni svet ugotavlja, da se Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaveda problematike izvajanja pripravništva in da je izrazilo podporo ponovnem odpiranju le-te. V zadnjih letih naj bi na tem področju zaradi neurejenih razmer, katerih temelj so nezagotovljena finančna sredstva iz proračuna, ministrstvo v sodelovanju z ostalimi zainteresiranimi iskalo predvsem začasne rešitve - zaposlovanje preko javnih del, volonterskega pripravništva, ki sta ga tako Služba Vlade RS za zakonodajo ter Inšpektorat RS za delo na tem področju ocenila kot način urejanja problematike brez ustrezne pravne podlage. Prav tako neuspel poizkus je bilo tudi razmišljanje o financiranju s sredstvi Evropskega socialnega sklada. Pri tem je potrebno poudariti, da nobeden od teh načinov ne predstavlja trajnejše rešitve, ki bi se jo po mnenju ministrstva lahko doseglo zgolj z novelo Zakona o socialnem varstvu, kar naj bi bila ena od prioritet ministrstva v letošnjem letu. Državni svet kljub pripravljenosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za sodelovanje zainteresiranih akterjev pri pripravi novega zakona na področju socialnega varstva opozarja, da bo zakon sicer res lahko razrešil problematiko na dolg rok in sistemsko, kljub temu pa bi bilo potrebno ukrepati že sedaj in sicer na operativni ravni in na kadrovskem področju, kjer tudi sicer prihaja do težav. Že pred morebitnim sprejemom novega zakona na področju socialnega varstva bi bilo torej potrebno poiskati stabilen vir financiranja, ki bi diplomantom s področja socialnega varstva omogočil izvajanje pripravništva, opravljanje strokovnega izpita in posledično olajšal njihovo vključevanje na trg dela. Državni svet predlaga, da naj Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v dveh mesecih pripravi ukrepe, ki bodo sanirali nevzdržno stanje glede predpisanega pripravništva socialnih delavcev. Predlog mnenja je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide s predlogi zaključkov so prejeli s sklicem 15. 4. 2009 in na klop. Predlog sklepov Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 20. 4. 2009 in na klop. Poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Boris Šuštaršič je podal stališče komisije. Janja Romih je pojasnila stališče Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje sklepe: Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) ter na podlagi posveta Sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji, sprejel naslednje S K L E P E : Državni svet je 23. oktobra 2008 v sodelovanju s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije, organiziral posvet z naslovom Sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji, na katerem so s svojimi referati sodelovali člani Državnega sveta Republike Slovenije, predstavniki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, predstavnica Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavnik Računskega sodišča Slovenije, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter predstavniki izvajalcev in uporabnikov institucionalnega varstva v Sloveniji. Državni svet ugotavlja, da je področje institucionalnega varstva in varstva na domu starejših deklarativno zelo dobro urejeno v strateških dokumentih: Evropski socialni listini, Zeleni knjigi Sveta EU iz leta 2005 "Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami«, Strategiji varstva starejših do leta 2010 in Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006 – 2010. Družbeno in socialno varstvo invalidov pa je urejeno v Zakonu o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov, Nacionalnem akcijskem programu za invalide 2007 – 2013, Evropskem akcijskem načrtu o invalidnosti (COM/2003/0650 final), ki zajema obdobje 2004 - 2010 in Akcijskem načrtu Sveta Evrope za invalide 2006-2015, ki zagotavlja pravice za polno sodelovanje invalidov v družbi, za večjo kakovost življenja in zagotavljanje boljših delovnih pogojev invalidov v Evropi. Našteti dokumenti zavezujejo Vlado Republike Slovenije in pristojna ministrstva, da določila iz teh dokumentov implementirajo v praksi in poskrbijo za varno in kakovostno staranje prebivalstva in za izenačene možnosti invalidov pri vključevanju v aktivno delovanje v družbi in enakopravno vključevanje v socialnovarstvene programe. Določila naštetih dokumentov so se v Republiki Sloveniji v določeni meri že realizirala, vendar je potrebno opozoriti na naslednje pomanjkljivosti. Po mnenju Državnega sveta bi bilo potrebno izpeljati vse aktivnosti iz Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006 – 2010, ker daje zadostno podlago za razvoj domov za starejše in razvoj posebnih socialnovarstvenih zavodov saj vsebuje opredelitve, kako naj se zagotavlja posameznikom v povezavi z drugimi osebami v družinskem, delovnem in bivalnem okolju ustvarjalno sodelovanje. Zagotavlja uresničevanje razvojnih možnosti tako, da posamezniki s svojo dejavnostjo lahko dosegajo tako raven kakovosti življenja, ki bo primerljiva z drugimi v okolju in bo ustrezala merilom človeškega dostojanstva. Državni svet nadalje ugotavlja, da bi se z doslednim izvajanjem navedene Resolucije realizirali tudi načrtovani cilji in zastavljene strategije za uspešnejše in učinkovitejše delovanje ter poslovanje socialnovarstvenih organizacij, zato predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da:
Državni svet podpira takojšnjo statusno preoblikovanje socialnovarstvenih zavodov v sodobnejše neprofitne organizacije (zavod, družba z omejeno odgovornostjo, itd.) na podlagi Zakona o zavodih in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu tako, da bodo v upravljanje vključeni predstavniki vseh zainteresiranih posameznikov, skupin in organizacij (stanovalci, zaposleni, nevladne organizacije oz. civilna združenja, strokovnjaki in ustanovitelji). Menedžment pa naj ima večjo avtonomijo in odgovornost pri načrtovanju, organiziranju, izvajanju in nadziranju poslovanja. Državni svet meni, da bi se z organizacijskim preoblikovanjem zavodov hitreje reševalo številne probleme s področja institucionalnega varstva starejših in zagotovilo osebam, ki čakajo na sprejem v domove, ustrezno oskrbo. Hitreje bi se reševali tudi številni problemi v socialnovarstvenih organizacijah, kot na primer problematika nizkih povprečnih cen osnovne oskrbe, možnost uporabe primernih sanitetnih in ortopedskih pripomočkov, problematika odvoza inkontinentnih pripomočkov itd., saj finančna sredstva, ki jih dobijo te organizacije, ne zadoščajo za kvalitetno socialno in zdravstveno oskrbo. Čim prej je potrebno razrešiti vprašanje investicij, posodobitve in vzdrževanja socialnovarstvenih zgradb in drugih tehničnih sredstev, saj je večletno zaostajanje investicijske dejavnosti pri obstoječih izvajalcih v državni lasti povzročilo veliko zastarelost tako na stavbah kot na tehničnih pripomočkih. Kapacitete domskega varstva za starejše je potrebno širiti in modernizirati ter poskrbeti, da bodo novogradnje in adaptacije obstoječih sledile sodobnemu modelu gospodinjskih skupin tako po arhitekturni kot programski zasnovi. S tem bi zagotovili kvalitetnejše varstvo starejšim, zlasti dementnim ali drugače prizadetim osebam. Pri normiranju funkcioniranja domov za starejše in nadzora nad njimi je potrebno stremeti za ravnotežjem med materialno oskrbo in kakovostnimi medčloveškimi odnosi. Domove za starejše je potrebno graditi tudi v območjih, ki so že sicer namenjena stanovanjski in mešani gradnji, jih bolj odpreti navzven, da starejši ne izgubijo socialnega stika s svojo okolico. Neuravnotežen razvoj mreže izvajalcev je pripeljal v situacijo, ko se na nekaterih območjih države soočamo že s presežki kapacitet, na drugih področjih, predvsem v prestolnici in okolici, pa se soočamo z naraščajočim številom čakajočih in vedno daljšimi čakalnimi dobami. Državni svet predlaga, da se pristopi k ustanavljanju t. i. negovalnih oddelkov v vseh regijskih bolnišnicah ter zagotavljanju ustrezne rehabilitacije po različnih boleznih in poškodbah v bolnišnicah, rehabilitacijskih centrih, zdravstvenih domovih in v socialnovarstvenih organizacijah. Prav tako je potrebno starejšim osebam omogočiti izvajanje fizioterapije in delovne terapije na domu. Pomembno je ohranjanje pravic do zdravstvenih storitev in njihovo postopno širitev, skladno z novimi medicinskimi spoznanji in tehnologijo, širjenje pravic zdravljenja in zdravstvene nege na domu, storitev paliativne oskrbe in storitev za dolgotrajno oskrbo. Pri sami gradnji domov za starejše je potrebno načrtovati prostore za medsebojno druženje, s tem, da se stanovalcem zagotoviti čim večjo zasebnost in individualnost v sobah (enoposteljne sobe, garsonjere). Nadalje je potrebno pri gradnjah in adaptacijah upoštevati Standardna pravila Združenih narodov za izenačevanje možnosti invalidov in gradnjo izpeljati tako, da ne bo komunikacijskih ovir in da bodo imeli invalidi dostop do vseh prostorov v domu (bivalne sobe, WC, kopalnice, jedilnice, dostop do zunanjih sprehajalnih poti, balkonov in drugih prostorov, kjer se odvijajo domske aktivnosti). Poleg uveljavljenih oblik institucionalnega varstva je treba skrbeti tudi za razvoj mreže izvajalcev oskrbe starejših oseb v družini in oskrbovanih stanovanjih ter drugih oblikah samostojnega bivanja. Državni svet podpira prizadevanja, da starejše osebe čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju, ob ustrezni pomoči ne le družinskih članov, ampak tudi ob podpori in pomoči države in lokalne skupnosti, ki morata zagotavljati dostopnost do različnih oblik pomoči in storitev, npr. pomoči na domu, pomoči na daljavo, dejavnosti dnevnih centrov, pravici do družinskega pomočnika, pomoči osebam, ki živijo v oskrbovanih stanovanjih, različnih socialno varstvenih programih osebne asistence za invalide ipd. Še posebej se Državni svet zavzema, da se zagotovijo enake možnosti starejši populaciji invalidov in pri tem razvijajo take oblike socialno varstvenih storitev (pomoč na domu, osebna asistenca pri vsakodnevnih opravilih), da bi se čim kasneje odločili za institucionalne oblike socialnega varstva. Staranje invalidov, zlasti tistih, ki so odvisni od značilnih oblik podpore zaradi narave svoje okvare ali bolezni, t.j. invalidnosti, ustvarja izrazito nov izziv za vse države po Evropi. Tudi pri invalidih se podaljšuje življenjska doba in ko postanejo starejši, nadaljujejo s svojim stilom življenja, ki pri različnih vrstah invalidov opravičuje družbeno organiziranje podpore za posameznike in njihove družine. Hude težave nastanejo tudi v primerih, ko so glavni oskrbniki ostareli starši ali zakonski partnerji. Enako hude težave pa so tudi v primerih, ko poročeni otroci v svojih najbolj produktivnih letih skrbijo za svoje ostarele starše, ki so že odvisni od stalne fizične pomoči. To je nekaj zelo razvidnih razlogov, zaradi katerih so neizogibni novi ukrepi socialne politike ob sodelovanju praktično vseh drugih družbenih akterjev. Aktualna problematika v zvezi z bivalnimi razmerami starejših oseb in invalidov prvenstveno izhaja iz tega, da je večina stanovanj v naši državi po površini premajhnih ali pa v hišah, ki so sicer dovolj prostorne, ni pa omogočeno gibanje z dvigali. Prav tako so prostori za sanitarije (predvsem kopalnice, stranišča) preozki in z invalidskimi vozički praviloma nedostopni. V urbanem okolju so številne stanovanjske zgradbe slabo dostopne s preozkimi stopnišči in dvigali. Upoštevanje gradbenih normativov za odpravljanje gibalnih ovir predstavlja dosti cenejšo gradnjo, kot pa so stroški, ki nastanejo pri odstranjevanju teh ovir z adaptacijami, ki večinoma sploh niso izvedljive. Specializiranih institucij za bivanje starejših invalidov ni zadosti, le za določen krog slepih, gluhih in duševno prizadetih je v neki meri poskrbljeno, medtem ko so vsi ostali upravičeni starejši invalidi izpostavljeni zasilnim rešitvam ali pa ostajajo v nemogočih razmerah. Kako je področje bivanja starejših invalidov odrinjeno na rob družbe, najbolje dokazuje publikacija "Invalidi, starejši in druge osebe s posebnimi potrebami v Sloveniji", ki jo je izdal Statistični urad Republike Slovenije, decembra 2007, v kateri ni niti enega podatka, ki bi statistično izkazoval, kako bivajo starejši invalidi, ko postanejo vezani na dom starejših občanov ali na drugi posebni socialno varstveni zavod. Državni svet meni, da se bo z uvedbo posebnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo povečala socialna varnost in kakovost življenja starejšim osebam, zato pričakuje od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Vlade Republike Slovenije, da bosta predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo uskladila z zainteresiranimi skupinami uporabnikov, izvajalcev in financerjev ter vložila v letošnjem letu v zakonodajni postopek, kot je to zagotovila Vlada Republike Slovenije s svojim pismom št. Sklepi so bili sprejeti (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide s predlogi zaključkov so prejeli s sklicem 15. 4. 2009 in na klop. Predlog sklepov Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 20. 4. 2009 in na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje s k l e p e : Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) ter na podlagi posveta Ženske in zdravje, sprejel naslednje S K L E P E : Državni svet je na Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami 25. novembra 2008, na pobudo Zveze društev Slovenska zveza za zdravje, soorganiziral posvet z naslovom Ženske in zdravje. Cilj posveta je bil opozoriti na čedalje večjo stopnjo prepoznavanja pomembnosti varovanja zdravja žensk v družbi. Ne gre le za pomembno področje reproduktivnega zdravja, od katerega je posredno ali neposredno odvisna rodnost neke populacije, pač pa je od zdravja žensk odvisna tudi kakovost opravljanja še vseh ostalih družbenih vlog moderne ženske. Znano je, da ženske dosegajo višjo starost od moških, pogosteje iščejo pomoč in na splošno bolj skrbijo za svoje zdravje. Žal so ženske pogosteje izpostavljene domačemu nasilju in nasilju na delovnem mestu in so za svoje delo manj plačane. S strani Državnega sveta sta kot referenta na posvetu aktivno sodelovala državna svetnica Lidija Jerkič in državni svetnik Peter Požun. Na podlagi referatov in razprave na posvetu so bili oblikovani naslednji zaključki: I. Zaradi različnih vzorcev bolezni, različnih bioloških značilnosti, reproduktivnih funkcij in različnega načina življenja, je nujno potrebna ločena obravnava in spremljanje zdravja žensk in moških. Ženske veliko bolj pogosto odhajajo v bolniški stalež zaradi bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva. Zanje značilne bolezni so tudi osteoporoza, bolezni srca in ožilja in bolezni, povezane z reproduktivnim zdravjem. Vprašanja rodnosti in splavnosti, zlasti maternalna umrljivost pa so najpomembnejši kazalniki uspešnosti delovanja zdravstvenega varstva. V Republiki Sloveniji naj zato resolucije in nacionalni programi zdravstvenega in socialnega varstva upoštevajo posebnosti varovanja zdravja žensk in tudi na izvedbeni ravni omogočajo: 1. Zdravo in kakovostno življenje. Preventiva in ohranjanje zdravega življenjskega sloga v vseh življenjskih obdobjih sta pomembna člena v verigi zdravega in kakovostnega življenja. Kljub temu, da ženske manj kadijo in se bolj zdravo prehranjujejo kot moški, so podatki o visokem odstotku gibalno športno nedejavnih žensk, ki je kar za 20 odstotnih točk višji od odstotka moških, zaskrbljujoči. Ženske ob vseh družinskih in delovnih obveznostih očitno ne morejo najti časa za povečano skrb zase, za zdravje in dobro počutje. Med dejavnike nezdravega načina življenja, ki vplivajo na zdravje žensk, sodi tudi kajenje, katerega posledice pogosto rezultirajo v izgubi las, bolezni oči, gubanju kože, izgubi sluha, kožnem raku, propadanju zob in obzobnega tkiva, težavah pri reproduktivnem zdravju, vnetju arterij, ven in živcev na nogah, osteoporozi, kroničnem bronhitisu in v najhujših primerih v raku pljuč, obolenjih srca, raku na prsih, raku maternice in splavu. Ustrezno svetovanje, dodatno izobraževanje in ozaveščanje celotne družbe o večplastni vlogi žensk v družbi in njihovih specifičnih potrebah bi pripomoglo k izboljšanju kvalitete življenja žensk. 2. Spolno in reproduktivno zdravje, omogočeno uresničevanje spolnih in reproduktivnih pravic in kakovostno materinstvo. Spolne in reproduktivne pravice so postale sestavni del osnovnih človekovih pravic v sredini 90-ih let prejšnjega stoletja. Pomembna zaveza za spoštovanje teh pravic je bila leta 1995 objavljena Listina spolnih in reproduktivnih pravic. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije opozarjajo, da se človekove pravice kršijo tako v najmanj kot tudi v najbolj razvitih državah. Tudi v Sloveniji, ki velja za demokratično in razvito državo, se te vrste kršitev človekovih pravic še vedno pojavljajo, kar je nesprejemljivo. Poleg kršitve pravice do osebne svobode in varnosti, do enakosti, zasebnosti, svobodne misli, informiranosti in izobrazbe, rojstva otrok, zdravstvenega varstva in vzgoje, je najbolj očitna in skrb vzbujajoča kršitev pravice do življenja, saj vsako leto v Sloveniji še vedno umre ena ali več žensk zaradi nosečnosti in poroda. Maternalna umrljivost je tako v zadnjem desetletju ponovno med najvišjimi v Evropi (povprečno 10 smrti na 100.000 živorojenih otrok). Tudi področje zdravljenja neplodnosti in postopkov zunajtelesne oploditve ostaja nerešeno. Problemi se pojavljajo v povezavi z dolgimi čakalnimi vrstami, prav tako dolgim čakanjem na darovano spolno celico, neustreznim varovanjem osebnih podatkov in omejeno možnostjo splošne anestezije za pacientko pri punkciji jajčnih celic, ki je zelo boleč postopek (to možnost zagotavlja v Sloveniji le eden od treh centrov, ki se ukvarjajo s postopkom zunajtelesne oploditve). 3. Varovanje zdravja na delovnem mestu. Ženske v delovnem okolju v veliko manjši meri kot moški zasedajo vodilne položaje, kar ženske postavlja med bolj ranljive za negativne organizacijske vplive, med drugim tudi za t.i. mobing na delovnem mestu. Rezultati prve nacionalne raziskave o trpinčenju na delovnem mestu namreč kažejo, da ženske pogosteje (62,8 %) doživljajo trpinčenje na delovnem mestu kot moški. Tudi zdravstvene posledice trpinčenja so pri ženskah bolj izrazite in hujše kot pri moških. Zakonodajni okvir varovanja zdravja žensk (poleg Zakona o delovnih razmerjih, k zakonodajni ureditvi zavezujejo mednarodni standardi, konvencije - o varstvu materinstva in direktive - o nočnem delu žensk v industriji, o varstvu nosečih žensk) je ozek, njegovo izvajanje v praksi pa zelo skopo. Širše skrbi za zdravje žensk na delovnem mestu, poleg ukrepov, ki jih nalaga delovnopravna zakonodaja pa v praksi ni zaznati v zadostni meri. Pri ženskah se, za razliko od moških, v veliko večji meri pojavljajo zdravstveni problemi kot so okvare zgornjega dela gibalnega sistema in stres. V praksi je, kljub zakonskim določbam, možno zaznati odpovedovanje zanositvi in soglašanje z nočnim delom zaradi pritiska izgube delovnega mesta. Posebno zahtevne delovne razmere za ženske predstavlja nočno delo, ki naj bi ga v Sloveniji opravljajo približno 15.000 delavk, zato bi nadzoru nad izvajanjem določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z nočnim delom žensk veljalo dati posebno pozornost. 4. Hitro, dostopno in kakovostno zdravstveno in socialno oskrbo. Za ženske je še posebej pomembna ustrezna zdravstvena oskrba na prehodu v materinstvo, pri čemer porodnišnice zaenkrat ostajajo izključna porodna okolja. Kot problematična se pojavljajo vprašanja kršenja pravic do popolne informirane izbire, pretirane rabe postopkov in posegov pa tudi podcenjene vloge babic kot promotork zdravja in primarnih skrbnic med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju. Ob-porodna skrb, ob zavedanju trenutnih problematik neupoštevanja preverjeno dobrodejnih praks (ena babica-ena porodnica), pretirane rabe prereza presredka in neenake dostopnosti do različnih metod in zdravil za lajšanje poporodnih bolečin, je lahko tista, ki bo ženskam na tem področju zagotovila resnično avtonomijo. 5. Zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
II. Problematika psihičnega in fizičnega nasilja v družini se v veliki meri dotika tudi področja zdravja in zdravstvene oskrbe. Raziskave kažejo, da ženske, ki doživljajo nasilje v družini, manj pogosto uporabljajo preventivno zdravstveno oskrbo in pogosteje prakticirajo vedenja, ki so škodljiva za zdravje. Nasilje v partnerskem odnosu dokazano pomembno poveča riziko za hude duševne bolezni, vključno z depresijo, travmatično in post-travmatično stresno motnjo, anksioznostjo in samomorilnostjo. Nasilje je lahko tudi eden od vzrokov, zakaj ženske posegajo po psiho-aktivnih snoveh. Nasilje s strani partnerja naj bi doživljalo več kot 6 % nosečih žensk, kar pomeni, da pri tem obstaja večja verjetnost nastanka raznih zapletov že med nosečnostjo, med porodom ali po nosečnosti. Prav zato so ustrezni preventivni ukrepi, usmerjeni v preprečevanje nasilja, v nudenje ustrezne psihosocialne in psihoterapevtske pomoči ter v ozaveščanje javnosti o pojavu nasilja v družini, partnerskem odnosu ali družbi, ključnega pomena. Zdravje žensk naj bo zato varovano tudi s:
III. Zaključki posveta se posredujejo naslednjim institucijam:
Sklepi so bili sprejeti (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
Državni zbor je zakon sprejel na 5. seji v torek, 21. aprila 2009, in so ga svetniki prejeli 22. 4. 2009 po elektronski pošti in na klop. Predlog za veto je obrazložil Rudolf Cipot Goran Klemenčič, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, je v imenu predlagatelja zakona pojasnil stališče Vlade. Razpravljali so mag. Stojan Binder, Anton Peršak, Bojan Kekec, Mihael Jenčič, Milan Ozimič, Rudolf Cipot. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednjo zahtevo:
Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-B), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 5. redni seji 21. 4. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-B). Obrazložitev: Državni zbor je sprejel navedeni Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-B) po skrajšanem postopku zaradi odprave več neskladnosti njegovih določb z Ustavo RS, ki jih je v svoji odločbi ugotovilo Ustavno sodišče RS in ki se nanašajo na postopke začasnega in trajnega odvzema licence. Pri tem pa je Državni zbor sprejel tudi spremembo 3. člena ZZasV, ki je bila predlagana in sprejeta na seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje Državnega zbora z dne 7. 4. 2009. Na 21. seji Komisije Državnega sveta za državno ureditev 17. 3. 2009 navedena sprememba ni bila obravnavana, saj je bila predlagana in sprejeta kasneje na matičnem delovnem telesu Državnega zbora. Navedeni amandma pomeni bistven konceptualni poseg v dosedanjo zakonsko ureditev in ni v nikakršni povezavi z navedeno odločbo Ustavnega sodišča Po tej spremembi bodo lahko sedaj v nasprotju z dosedanjo obstoječo zakonsko ureditvijo nudili storitve zasebnega varovanja na tržišču tudi gospodarski subjekti, katerih glavna dejavnost sploh ni dejavnost zasebnega varovanja. Posledice takšne bistvene zakonske spremembe so popolnoma neproučene. Že sedaj pri obstoječi zakonski ureditvi je nadzor nad izvajanjem zasebnega varovanja pomanjkljiv, skoncentriran je predvsem na ključne izvajalce zasebnega varovanja in slabo ali pa sploh ne pokriva drugih izvajalcev, še posebej ne tistih, ki opravljajo zasebno varovanje le za lastne potrebe. Sprejeta rešitev tudi odstopa od zakonskih ureditev področja v ključnih evropskih državah (zlasti v Franciji in Nemčiji). Glede na sedanje ugotovitve ob izvajanju nadzora nad izvajanjem zasebnega varovanja, ki že sedaj le delno pokriva obstoječo dejavnost, je mogoče utemeljeno predvidevati, da bo ob takšni predvideni razširitvi izvajanja zasebnega varovanja tudi le kot stranske dejavnosti prišlo do bistvenega zniževanja kakovosti teh storitev ter velike nepreglednosti nad izvajanjem teh storitev. Navedena zakonska sprememba, ki ni v ničemer pogojevana z odločbo Ustavnega sodišča in pomeni poseg v temeljno zakonsko ureditev na tem področju brez vsake izvedene analize posledic, ki jih lahko povzroči, ne bi smela biti predmet sprejemanja po skrajšanem postopku. Pri tem je treba poudariti, da je že za prihodnje leto predvidena celovita revizija zakonodaje na tem področju. Ob sprejetju te zakonske spremembe in njeni uveljavitvi je mogoče nedvoumno predvideti, da bo ta revizija bistveno otežena, saj neproučenih posledic te spremembe (s kakršnimi se danes spopadajo npr. v Romuniji ali Bolgariji) ne bo mogoče retroaktivno sanirati. Tudi glede na mednarodne primerjave zakonskih ureditev in obstoječih razmer v posameznih evropskih državah na tem področju je mogoče utemeljeno predvideti, da se bo s to zakonsko spremembo, ki bistveno posega v obstoječo zakonsko ureditev brez proučitve posledic, kakovost izvajanja storitev na tem občutljivem področju, kar dejavnost varovanja nedvomno je, nujno zmanjšala, obstoječi problemi na področju nadzora pa še povečali. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Rudolf Cipot. Predlog zahteve je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, 10 jih je glasovalo proti). - - - Predsednik je zaključil 15. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje. |
||||||||
| Povezane vsebine | |
 |
15. seja Državnega sveta Republike Slovenije |