Vprašanja Toneta Peršaka v zvezi s poklicnim športom v Sloveniji

Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji, dne 16. 2. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika Toneta Peršaka v zvezi s poklicnim športom v Sloveniji in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Toneta Peršaka in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Toneta Peršaka se glasijo:

• Ali Ministrstvo za šolstvo in šport in v skladu s tem Vlada RS namerava in kako namerava zakonsko urediti vprašanje organizacije in položaja poklicnega športa v Sloveniji?
• Ali Ministrstvo za šolstvo in šport in v skladu s tem Vlada RS načrtujeta kakršnekoli spremembe položaja in pravic poklicnih športnikov na ravni zakona ali vsaj na ravni podzakonskih aktov?
• Ali Ministrstvo za šolstvo in šport oziroma Vlada RS načrtujeta ali vsaj predlagata začetek socialnega dialoga za področje poklicnega športa in morebitna pogajanja o kolektivni pogodbi za poklicne športnike?

O b r a z l o ž i t e v :

Na področju športa, zlasti v tistem delu, v katerem govorimo o t.i. profesionalizmu (zlasti nogomet, košarka, rokomet, hokej na ledu in delno tudi v zvezi z nekaterimi posamičnimi športi se vedno znova in vse pogosteje srečujemo s številnimi anomalijami, ki pomenijo po eni strani nespoštovanje delovno-pravne zakonodaje, po drugi strani nespoštovanje obligacijskih razmerij in hkrati tako rekoč silijo posamezne športnike in športne kolektive v kršitve in izigravanje predpisov (npr. davčne zakonodaje, zakona o društvih ipd.), v poslovanje s t.i. črnimi fondi, v kršitve človekovih pravic (??nakupi?¤ igralcev, nespoštovanje predpisov s področja zdravstva itd.). Vse to je v največji meri posledica slabo urejenih razmer na področju poklicnega športa, saj so nosilci dejavnosti na tem področju, t.i. športni klubi, v večini primerov društva, ki dejansko ne morejo na ustrezen način zagotavljati pogojev za dejavnost niti odgovarjati za posledice, ki nastanejo zaradi prezadolženosti, napačnih poslovnih odločitev, neustreznega ravnanja z ??najetimi?¤ in spet na hitro odpuščenimi igralci ipd. Vsem znani so primeri neustreznega ravnanja pri NK Olimpija in še nekaterih drugih nogometnih klubih, ki po standardih večine evropskih držav niti slučajno ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje v evropskih pokalnih tekmovanjih. Nič manj niso znane in vprašljive zgodbe o težavah KK Union Olimpija (neizplačani dohodki igralcem za več let, dejanska nelikvidnost kluba, neplačevanje davkov, stihijsko najemanje in odpuščanje igralcev).

Po eni strani je vse bolj jasno, da se bo Slovenija preprosto morala odločiti in urediti vprašanje poklicnega športa v skladu s svojimi zmožnostmi in hkrati tako, da bo poklicnim športnikom, kolikor jih pač bo, zakonodaja zagotavljala njihove človeške in socialne pravice oziroma pravice, ki izhajajo iz delovnih razmerij. To je še posebej pomembno zato, ker gre za ??poklice?¤ s praviloma kratko delovno dobo. Po drugi strani pa je potrebno s predpisi zagotoviti, da organizacije, ki niso za to usposobljene in nimajo ustrezne materialne podlage za to (npr. društva kot oblika prostovoljnega združevanja ljudi, ki nimajo nobene materialne odgovornosti za ravnanje in odločitve teh združenj), ne bodo mogle sodelovati na področju poklicnega športa, ker tudi ne morejo zagotoviti ustreznih pogojev za to.

Ministrstvo potemtakem sprašujemo, ali namerava in kako namerava poseči v razmere na tem področju, kar je po našem mnenju nujno, saj smo vse pogosteje priče napak in tudi zlorab ljudi na tem področju.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanj v roku 30 dni odgovorita.