Odgovor Vlade RS na pobudo Vincenca Otoničarja za spremembe in dopolnitev Sklepa o določitvi protokolarnih pravil

Datum: 22.1.2009
Prejeto: 23.1.2009

Vlada Republike Slovenije je prejela pobudo Državnega sveta Republike Slovenije, ki je na 12. seji 10. 12. 2008, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08), obravnaval pobudo državnega svetnika gospoda Vincenca Otoničarja o spremembah in dopolnitvah Sklepa o določitvi protokolarnih pravil.

V I. delu sklepa Državnega sveta Republike Slovenije je predlagano, da se naziv "predsednik parlamenta" zamenja s "predsednik prvega doma" in naziv "predsednik državnega ali deželnega sveta oziroma senata" zamenja s»predsednik drugega doma". Sklep o določitvi protokolarnih pravil poskuša pri obravnavi gostov iz tujine zajeti najsplošnejša poimenovanja za predstavnike različnih vej oblasti. Parlament je naveden kot splošni termin zakonodajne veje oblasti, ki lahko vključuje države z enodomnim, pa tudi dvodomnim parlamentom. V praksi se naziva "predsednik parlamenta" in "predsednik državnega ali deželnega sveta oziroma senata" uporabljata le, ko gre za temu ustrezno funkcijo in izvirno poimenovanje funkcije.

Poenotenega izraza za poimenovanje institucije pandana predsednika Državnega sveta Republike Slovenije v drugih državah ni. Večina sorodnih institucij po svetu uporablja izraz "svet" ali "senat" in tudi zato menimo, da je naziv "predsednik državnega sveta oziroma senata" v Sklepu o določitvi protokolarnih pravil primeren. Če Državni svet Republike Slovenije strokovno ocenjuje, da je izraz deželni svet nepravilen, se strinjamo, da ostane v 9. in 22. členu Sklepa o dotočitvi protokolarnih pravil le "predsednik državnega sveta oziroma senata". Vetja poudariti, da imajo tudi v enodomnih sistemih predsedniki zakonodajne veje oblasti lahko različne nazive. Ključno je, da je razumljena funkcija, in sicer na čelu zakonodajnega dela oblasti, splošno znanega kot parlament. Seveda opravljanje te funkcije ne pomeni neizogibno 2. mesta na preseančni listi, saj so preseančne liste vedno predmet odločitve vsake države. V Republiki Sloveniji je predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije pandan prvi predsednik zakonodajne veje oblasti, ne glede na to, ali ustavna ureditev gosta pozna dvodomnost ali ne. Dejstvo, da je v Sloveniji izraz Parlament Republike Slovenije nepravilen, je razvidno tudi iz Sklepa o določitvi protokolarnih pravil, ki pri obravnavi visokih predstavnikov Republike Slovenije omenja izključno predsednika Državnega zbora Republike Slovenije in ga ne naziva "predsednik Parlamenta Republike Slovenije."

V obrazložitvi II. dela sklepa Državnega sveta Republike Slovenije je mogoče prebrati, da v vseh navedenih primerih (23., 24. in 25. člen Sklepa) ni predvidenega izobešanja zastav in aktivnosti protokola, s čimer se ne moremo strinjati. Delovanje Protokola Republike Slovenije je predvideno v skladu s Sklepom o določitvi protokolarnih pravil in v skladu z Navodili za izvajanje Sklepa, iz katerih je razvidno, da Protokol Republike Slovenije skrbi za uradne in delovne obiske predsednika Državnega sveta Republike Slovenije v tujini ter za predsednike državnih svetov oz. drugih visokih gostov, ki jih povabi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije na delovni ali uradni obisk v Republiko Slovenijo. Svečani obed, pogovori in druge sestavine uradnega ali delovnega obiska se vedno obravnavajo v dogovoru z uradom gostitelja in v skladu s protokolarno prakso.

Državni svet Republike Slovenije želi posebej opozoriti, da je predsednik drugega doma lahko uvrščen celo na 2. mesto preseančne liste v svoji matični državi. Izhodišče obravnave gosta iz tujine v Republiki Sloveniji je preseančna lista, ki jo uporabljamo v Republiki Sloveniji in s katero se določi tudi gostitelj v Republiki Sloveniji.

Dikcijo "predsednika drugega doma" (23., 24. in 25. člen Sklepa) bi bilo neprimerno dodati, ker se Sklep o določitvi protokolarnih pravil pri teh členih nanaša na pandana predsednika Državnega zbora Republike Slovenije.

Sklep o določitvi protokolarnih pravil ne določa in ne ureja ustavnega položaja državnih organov, temveč le sledi ustavni ureditvi na področju, ki se nanaša na naloge Protokola Republike Slovenije, ter seznanja predstavnike drugih držav s protokolarno prakso in pravili v naši državi. Ustavna ureditev v Republiki Sloveniji ne določa, da bi bil Državni svet Republike Slovenije drugi dom parlamenta, temveč ga ureja kot organ, ki deluje v okviru zakonodajne funkcije (M. Mozetič: Komentar 96. člena, v: L. Šturm et al. Komentar Ustave Republike Slovenije. Ljubljana: FPDEŠ, 2002). V odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki jo v svojem sklepu navaja Državni svet Republike Slovenije (U-1295/07 z dne 22. 10. 2008) in v kateri je Ustavno sodišče Republike Slovenije presojalo ustavnost ureditve referendumske kampanje, je mogoče najti le ugotovitev, da bi glede na ustavnopravno teorijo v ureditvi Republike Slovenije lahko govorili o»nepopolni dvodomnosti«. Vendar tudi iz te odločbe ne izhaja, da ima Državni svet Republike Slovenije ustavni položaj, ki bi ga v celoti izenačeval z drugim domom v državah, v katerih dvodomnost ustavne ureditve v resnici poznajo. Ker v ustavni ureditvi Republike Slovenije ni mogoče najti prave dvodomnosti, ni primerno, da bi se tako poimenovanje uporabljalo v predpisih Republike Slovenije.

Glede predlogov Iti. dela sklepa Državnega sveta Republike Slovenije se Vlada Republike Slovenije strinja, da se v tretjem odstavku 43. člena Sklepa o določitvi protokolarnih pravil (Uradni list RS, št. 56/07) pred besedilo "ali predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije" uvrsti besedilo "ali predsednik Državnega sveta Republike Slovenije". Razpravljanje o govornikih na državnih proslavah oziroma prireditvah državnega pomena je v pristojnosti Koordinacijskega odbora za državne proslave, ki zdaj deluje v okrnjeni sestavi in bo na novo konstituiran do konca januarja 2009. Člani tega odbora so predstavniki vseh vej oblasti, med drugim tudi Državnega sveta Republike Slovenije. Na sejah na novo konstituiranega Koordinacijskega odbora za državne proslave bo mogoče razpravljati o govorniku na posameznih državnih proslavah oziroma prireditvah državnega pomena. V drugem odstavku 25. člena Sklepa o določitvi protokolarnih pravil (Uradni list RS, št. 56/07) se zdi smiselno dodati novo točko, in sicer
d) ob obisku predsednika državnega sveta ali senata:
- člani uradnega spremstva gosta,
- člani stalnega spremstva v Republiki Sloveniji,
- člani delegacije Državnega sveta Republike Slovenije, ki sodelujejo pri uradnih razgovorih,
- druge osebe, ki jih določi gostitelj;".
Aktualna točka d se preimenuje v zaporedno točko e.

Glede IV. dela sklepa Državnega sveta Republike Slovenije ugotavljamo, da so prakse v zvezi z državnimi pogrebi v drugih državah zelo različne. Zdi se nam primerno, da ostane tako, kakor je zapisano v Sklepu o določitvi protokolarnih pravil.

V nadaljevanju obrazložitve IV. dela sklepa je navedeno, da Sklep o določitvi protokolarnih pravil ne deluje samo navznoter, ampak tudi navzven, saj posega v delovanje drugih ustavnih organov na področju obravnav protokolarnih zadev, zato bi morala biti materija urejena z zakonom in ne s sklepom. Ureditev protokolarnih pravil z aktom, izdanim na podlagi 21, člena Zakona o Vladi Republike Slovenije, je namenjena organizaciji in določitvi nalog Protokola Republike Slovenije kot vladne službe. Sklep o določitvi protokolarnih pravil sam ne ureja pravic in obveznosti tretjih oseb niti razmerij med državnimi organi, temveč sledi zgolj ustavni ureditvi, zato po vsebini ne gre za nekaj, kar bi moral urejati zakon. Delovanje Protokola Republike Slovenije sicer vključuje storitve za druge državne organe, vendar ničesar, kar bi se lahko štelo za vsebinsko urejanje medsebojnih razmerij med vlado in drugimi vejami oblasti. Velja poudariti, da ustavnih razmerij in položajev različnih državnih organov s Sklepom o določitvi protokolarnih pravil niti ni dovoljeno niti ni mogoče urejati ali spreminjati, saj je morebitne različne ustavne in zakonske interpretacije, ki se nanašajo na njihov položaj, treba reševati drugače.

Predlog sprejetja sprememb in dopolnitev Sklepa o določitvi protokolarnih pravil (Uradni list RS, št. 56/07) je že vključen v delovni program Vlade Republike Slovenije za leto 2009, ki ga bo Vlada Republike Slovenije v celoti obravnavala na eni izmed svojih sej.

Vlada Republike Slovenije
mag. Milan Cvikl, l.r.
generalni sekretar