Dodatna vprašanja Rastislava Jožeta Revna v zvezi z ustavljanjem in parkiranjem vozil na utrjenih javnih površinah

Državni svet Republike Slovenije je na 23. seji 24. 2. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval dodatna vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z ustavljanjem in parkiranjem vozil na utrjenih javnih površinah, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna se glasijo:

1. Kako naj udeleženec v cestnem prometu ve, da je določena utrjena površina (asfalt, tlakovci, makadam, profido ali druge plošče, itd), ki je v stiku s cestiščem, namenjena prometu ali ne oziroma, da je ta površina prepovedana za ustavljanje in parkiranje, če ni ustrezne prometne signalizacije?
2. Ali neoznačitev prepovedi parkiranja na prej navedeni površini ni v nasprotju s 14. členom Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja enake pravice in temeljne svoboščine, med katere spada tudi pravica do obveščanja, kajti vsi udeleženci v cestnem prometu niso enako obveščeni o namembnosti površine iz prvega vprašanja, če ta površina ni označena z ustrezno prometno signalizacijo?
3. Kako lahko tujec (npr. tuji turist) prepozna, da utrjena površina iz prvega vprašanja ni namenjena parkiranju, če le-ta ni označena z mednarodno veljavnim prometnim znakom ali drugo mednarodno priznano prometno signalizacijo?
4. Ali razlaga, da prometna signalizacija ni potrebna za označitev prepovedi parkiranja na utrjeni površini, ki je v stiku s cestiščem, ne daje občinskemu oziroma mestnemu redarju pravico do lastne presoje o tem, katere take utrjene površine so dovoljene za parkiranje, katere pa ne ? Ali tako podarjena pravica ni v nasprotju z ZVCP-1 ?

Obrazložitev:

Ob obravnavi moje pobude je Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na 32. seji 4. 11. 2009 sprejela sklep (št. 326-01/09-16/1 z dne 5. 11. 2009), s katerim je pozvala Ministrstvo za promet, Ministrstvo za notranje zadeve, Policijo ter Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da posredujejo pisno pojasnilo glede ugotavljanja kršitve trinajste točke četrtega odstavka 52. člena v povezavi s tretjim odstavkom 15. člena ZVCP-1 oziroma ugotavljanja kršitve v primeru ustavljanja in parkiranja vozil na utrjenih javnih površinah, kjer prepoved ustavljanja in parkiranja ni označena s predpisano prometno signalizacijo.

Ministrstvo za promet je, v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve, Policijo in Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, na vprašanje "Ali je postavitev prometne signalizacije po 3. točki 15. člena ZVCP-1 predpogoj za ugotavljanje kršitve po 13. točki 4. odstavka 52. člena istega zakona?" v pisnem pojasnilu (št. 007-68/2009/168-008313 z dne 28. 1. 2010) v zadnjem odstavku navedlo: "V primerih, ko pravilo cestnega prometa drugačne ureditve ne dopušča (med njimi tudi pravilo cestnega prometa, določeno v 13. točki četrtega odstavka 52. Člena ZVCP-1), postavitev prometne signalizacije ni predpogoj za ugotavljanje kršitev, povezanih z varnostjo cestnega prometa."

Prej navedeni odgovor zamegljuje bistvo postavljenega vprašanja o obveščenosti udeleženca v cestnem prometu glede namembnosti določene utrjene površine, zato postavljam zgoraj navedena dodatna vprašanja.

Pisni odgovor Ministrstva za promet v prvem odstavku navaja pristojnosti lokalne skupnosti, v drugem odstavku opisuje način dela in pristojnosti občinskega redarja, v tretjem odstavku skladnost občinske prometne ureditve z ZVCP-1, medtem ko zadnji odstavek pisnega odgovora Ministrstva za promet daje odgovor, da postavitev prometne signalizacije ni predpogoj za ugotavljanje kršitev, povezanih z varnostjo cestnega prometa.

4. odstavek 52. člena ZVCP-1 določa, kdaj je ustavitev in parkiranje prepovedano in v 13. točki tega odstavka določa tako področje: na vseh prometnih in drugih javnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil ali niso namenjene prometu tovrstnih vozil,

Prvo vprašanje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je nanašalo prav na jasnost označbe namembnosti določene utrjene površine. Če ni nedvoumno jasno označeno, da je na določeni utrjeni površini, ki se stika s cestiščem ali drugo površino namenjeno prometu, parkiranje prepovedano, potem je po splošnem pravilu "kar ni prepovedano, je dovoljeno" parkiranje tu dovoljeno. Posledično to pomeni, da občinski oziroma mestni redarji ne bi smeli izrekati glob za parkiranja na neoznačenih utrjenih površinah, če parkirana vozila drugače ne ovirajo prehoda ali prometa ali njihova ustavitev ni kakor koli v nasprotju z ZVCP-1. V praksi se dogaja, da občinski in mestni redarji izrekajo globe tistim voznikom, ki parkirajo na utrjenih površinah, ki v ZCPV-1 niso zajete kot površine, kjer ustavljanje in parkiranje ni dovoljeno.

Zaradi potrebe po razjasnitvi opisanega problema, Ministrstvu za promet postavljam dodatna vprašanja.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) na njih v roku 30 dni odgovori.