Datum: 2.12.2009
Državni svet je na Vlado Republike Slovenije in na Službo Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko naslovil pobudo svetnika Jožeta Mihelčiča v kateri predlaga da, naj se v najkrajšem času pripravi Predlog zakona o podpori Beli krajini z vsemi obkolpskimi občinami. Predlaga tudi, da se pripravijo kriteriji, po katerih se bodo delila evropska kohezijska sredstva med razvojnimi regijami, subregijami znotraj razvojnih regij in med občinami znotraj subregij. Osnova za razdelitev morajo biti programi, možnost preglasovanja med posameznimi subregijami in občinami pa bi morala biti izključena.
Glede delitve evropskih kohezijskih sredstev želimo najprej pojasniti, da je izvajanja 4. razvojne prioritete "Razvoj regij" določeno v Operativnem programu krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 (v nadaljevanju: OP RR). Ta obsega dve prednostni usmeritvi "Regionalni razvojni programi" (v nadaljevanju PU RRP) in "Razvoj obmejnih območij s Hrvaško". Sredstva za PU RRP se dodeljujejo po postopku, opredeljenim v OP RR, ki navaja, citiramo:
"Ta prednostna usmeritev se bo izvajala z mehanizmi, določenimi v zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, v okviru katerih ima načelo partnerstva ključno vlogo. Po sprejemu regionalnih razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: RRP) bodo regionalni razvojni sveti, ki so partnerska telesa občin, gospodarstva in nevladnega sektorja, pripravili izvedbene načrte, ki bodo vsebovali prioritetne regionalne projekte. V tem okviru bodo ustrezno upoštevana tudi določila 8. člena Uredbe Sveta (ES) 1080/2006, ki predvideva participativen, integriran in trajnostni pristop k urbanemu razvoju na osnovi pripravljenih razvojnih programov ter prostorskih aktov. Glede na to, da bodo občine same zagotavljale sredstva domačega javnega sofinanciranja, bodo izvedbene načrte RRP potrjevali sveti razvojnih regij kot politična predstavniška telesa razvojnih regij. Izvedbeni načrti RRP bodo predloženi v potrditev pristojni instituciji za regionalni razvoj na nacionalni ravni. Ta bo preverila skladnost predlaganih projektov s strateškimi cilji operativnega programa in formalno ustreznost predlogov ter izdala sklep o sofinanciranju usklajenih projektov. Formalna skladnost projektov se bo ugotavljala glede na podrobnejša izvedbena določila, ki bodo opredeljena na nacionalni ravni in v okviru katerih bodo tudi opredeljene natančne opredelitve razmejitvenih kriterijev do drugih razvojnih prioritet in operativnih programov.
Načeloma velja, da se v okviru drugih prioritet financirajo večji projekti nacionalnega pomena, medtem ko se v okviru razvoja regij financirajo komplementarni regionalni projekti.".
V OP RR so navedene indikativne kvote, ki pripadajo razvojnim regijam. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, kot posredniško telo (v nadaljnjem besedilu SVLR-PT), dodeljuje sredstva za razvoj regij v obdobju 2007-2013 do absolutnega indikativnega zneska iz tabele v OP RR, namenjenega posamezni razvojni regiji. SVLR torej ne dodeljuje kvot niti občinam niti subregijam, temveč razvojnim regijam. Regije na osnovi vsakokratne dodeljene kvote nato samostojno izberejo prioritetne projekte iz regionalnega razvojnega programa in jih potrdijo na Svetu regije.
Pri izvajanju navedene prednostne usmeritve v nekaterih razvojnih regijah v preteklosti prihajalo, v nasprotju z operativnim programom in zakonodajo s področja regionalnega razvoja, do delitve regijske kvote med subregijami in celo občinami. Na tak način skupne regijske projekte izrinjajo manjši lokalni projekti, kar v nadaljevanju lahko pomeni, da niso izpolnjeni cilji operativnega programa. Pozornost v regiji se tako lahko hitro premakne od priprave skupnih regijskih projektov za realizacijo regionalnega razvojnega programa, k razpravi o kriterijih glede delitve subregijskih in občinskih kvot. Občasno prihaja tudi do kršitev načela vključenosti vseh razvojnih dejavnikov v regiji (občine, gospodarstvo in nevladne institucije) in o regijskih projektih odloča zgolj občinski interes. Na navedeno je organ upravljanja opozorilo tudi vmesno vrednotenje PU RRP, tako da bo zaradi takšnih primerov potrebno sprejeti določene popravke glede nadaljnjega izvajanja prednostne usmeritve. Pri tem ne gre le za potencialno nevarnost izgube evropskih sredstev, ampak ima navedeno ravnanje močan vpliv tudi na učinkovitost uporabe razpoložljivih sredstev za realizacijo ciljev sprejetih regionalnih razvojnih programov.
Glede pobude za pripravo Predloga zakona o podpori Beli krajini z vsemi obkolpskimi občinami menimo, da se je regionalna politika zaradi izjemno negativnih učinkov finančne in gospodarske krize na razvoj manj razvitih območij znašla pred dodatnimi izzivi. Ob razpravi o predlogu Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 so bili odprti tudi problemi regionalnega razvoja v Beli krajini, na Kočevskem in v drugih regijah, kjer se gospodarske razmere poslabšujejo. Pri tem je bilo doseženo soglasje v Državnem zboru, da je nastala situacija v Pomurju vendarle poseben problem, ki zahteva takojšnjo intervencijo, sicer bi lahko prišlo do nepopravljivih socialnih posledic, tako v Pomurju kot tudi širše. Učinkovit odziv je bilo mogoče zagotoviti samo s sprejemom zakona po nujnem postopku. Se je pa Vlada Republike Slovenije v razpravi, ki je o tem vprašanju potekala v Državnem zboru zavezala, da bo v najkrajšem možnem času začela reden postopek sprememb in dopolnitev sistemskega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Na podlagi te razprave je Odborza lokalno samoupravo in regionalni razvoj na svoji 5. seji dne 1.12.2009 pod točko: »Predlog sklepa o pripravi novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (predlog akta na podlagi 112. in 169. a člena Poslovnika Državnega zbora)« predlagal Državnemu zboru sprejem sklepa v tej zadevi. 2 njim naj bi Državni zbor zavezal Vlado Republike Slovenije, da zakon pripravi v roku devetih mesecev.
V tej zadevi pripravljamo rešitve, ki bi omogočile uporabo razširjenega nabora instrumentov regionalne politike v območjih, ki jih prizadenejo posebej veliki regionalni problemi. Rešitve se iščejo v sistemu, ki bi takim območjem zagotovil dodatno državno podporo (območna razvojna politika). Pripravlja se model, ki bi zavezal vladno službo, pristojno za regionalni razvoj, in regionalno razvojno agencijo, pristojno za takšno območje, k pripravi posebnih ukrepov vseh politik, ne le regionalne. Zagotoviti se želi zakonsko podlago za prednostno obravnavo projektov iz takšnih problemskih območij pri kandidiranju za sredstva nacionalnih programov, programov evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja. S tem naj bi se zapolnile ugotovljene vrzeli v zakonodaji na področju regionalnega razvoja.
O »območni razvojni politiki« teče razprava tudi v Evropski uniji (npr. Fabrizio Barca: »An Agenda for a Reformed Cohesion Policy; A place-based approach to meeting European Union challenges and expectations; Independent Report prepared at the reguest of Danuta Hubner, Commissioner for Regional Policy; April 2009; tako, da bo potrebno tudi usklajevanje naše regionalne politike z načrtovano reformo kohezijske politike EU; http://ec.europa.eu/regional jolicy/policy/future/pdf/report_barcajvQ306.pdf)
S spremembo zakonodaje se išče tudi model, ki bi k realizaciji ciljev regionalne politike v večji meri pritegnil gospodarstvo in dal kar najboljše rezultate na razvoj Slovenije v celoti.
Pripravil:
mag. Igor Strmšnik
namestnik direktorja
