Vprašanje dr. Zoltana Jan glede odprave neskladja med zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in pravilnikom o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami

Državni svet Republike Slovenije je na 56. seji, dne 4. 7. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jan glede odprave neskladja med zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in pravilnikom o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana se glasi:

Zakaj Ministrstvo za šolstvo in šport ne odpravi neskladja med 2. in 5. členom Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo) ter 8. členom Pravilnika o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju Pravilnik), ki nekaterim otrokom z govorno jezikovnimi motnjami odvzema pravico do možnosti za vključitev v prilagojen program vzgoje?

Obrazložitev:

Na pereče vprašanje o pravici otrok z govorno jezikovnimi motnjami, da so vključeni v prilagojen program vzgoje že na predšolski stopnji, različne službe in komisije pa tudi Društvo rehabilitacijskih pedagogov, Skupnost organizacij za usposabljanje, Sindikat vzgoje in izobraževanja ter drugi opozarjajo od leta 2003. Strokovni svet za splošno izobraževanje je na svoji 92. seji 22. 6. 2006 priporočil Ministrstvu za šolstvo in šport dopolnitev 8. člen Pravilnika in s tem omogoči rehabilitacijo predšolskim otrokom z govorno jezikovnimi motnjami že v predšolskem obdobju, česar pa ministrstvo ni naredilo. Ministrstvo za šolstvo in šport je 7. 3. 2007 sklicalo zadnji sestanek s predstavniki zavodov, sedaj, 2. 7. 2007 pa se zamuja novo šolsko leto, ne da bi pomagali prizadetim otrokom, ki jih je življenje kruto zaznamovalo, a jim je danes mogoče učinkovito pomagati. Imamo program, v katerega bi bilo mogoče usmerjati predšolske otroke s težkimi govorno jezikovnimi motnjami, nimamo pa zakonske osnove, da bi se to izvajalo.

V Republiki Sloveniji so trije centri, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo, vzgojo in izobraževanjem gluhih in naglušnih otrok ter otrok in odraslih z motnjami v govorno jezikovni komunikaciji: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Center za korekcijo sluha in govor Portorož in Center za sluh in govor Maribor (v nadaljevanju Centri). V Sloveniji so bolj poznani kot >centri za gluhe<, kar velikokrat povzroča težave, ko urejajo tudi zadeve, ki se tičejo otrok z govorno jezikovnimi motnjami. Dejstvo namreč je, da se prav toliko kot z gluhoto ukvarjajo s težavami na področju govora in jezika, kar imajo opredeljeno tudi v ustanovitvenih aktih.

Centri so takoj po sprejetju področne zakonodaje v letu 2003 začeli ministrstvo opozarjati na problem usmerjanja predšolskih otrok z govorno jezikovno motnjo.

V letu 2000 je bil sprejet Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju ZUOPP), ki je nadomestil Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju iz leta 1976 in njegovimi dopolnitvami iz leta 1980. ZUOPP v 2. členu opredeljuje populacijo otrok s posebnimi potrebami. V svoji osnovi zagotavlja vsem kategorijam otrok s posebnimi potrebami možnost vključevanja v različne programe, ki ustrezajo vrsti in stopnji primanjkljaja, ovire ali motnje otrok (5. člen ZUOPP). Ti programi se izvajajo v vrtcih, osnovnih šolah, srednjih šolah, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, osnovnih šolah s prilagojenim programom in socialno varstvenih zavodih (16. člen ZUOPP).

ZUOPP sta v letu 2003 sledila Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju Pravilnik) in Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami. Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami v svojem 8. členu otrokom z govorno jezikovnimi motnjami odvzema pravico do možnosti za vključitev v prilagojen program vzgoje, ki jim ga zagotavlja 2. in 5. člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. S tem za to populacijo otrok ne upošteva ciljev in načel vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, opredeljenih v 4. členu ZUOPP. S tem je bila tem otrokom odvzeta možnost, da se na njihovo motnjo vpliva in se jo odpravi že v predšolskem obdobju. Prav tako jim v sistemu ni omogočena ustrezna obravnava v celotni vertikali, pri tem pa zamujajo najbolj optimalno obdobje za razvoj govora in jezika. Vertikale usposabljanja ni mogoče realizirati, ker ni zakonske osnove, ki bi omogočala, da jo realizirajo.

Že pred sprejetjem Pravilnika, so navedene inštitucije na Ministrstvo za šolstvo in šport posredovale pobudo, da bi ministrstvo v času, ko še niso sprejeti podzakonski akti, izdalo smernice o usmerjanju predšolskih otrok z govorno jezikovnimi motnjami. Na pobudo se ministrstvo ni odzvalo. Nanjo ni niti odgovorilo.

Po sprejetju Pravilnika se je začela borba za dopolnitev 8. člena Pravilnika. Predlagano je bilo, da se ta člen dopolni z alinejo, da se v predšolski prilagojeni program lahko usmerjajo tudi otroci s težjo ali težko govorno jezikovno motnjo.

AKCIJE, KI SO BILE IZPELJANE V ZVEZI Z 8. ČLENOM PRAVILNIKA:

Na vse strokovne organe Ministrstva za šolstvo in šport je bila že novembra 2003 posredovana pobuda, da se v  8. členu Pravilnika vnesejo predšolski otroci z govorno jezikovno motnjo kot kategorija, ki jo je možno usmerjati že v predšolske prilagojene programe.

Po tem pismu je bilo še veliko pisne korespondence z ministrstvom, predlogi so bili posredovani tako ministru dr. Milanu Zveru kot tudi državni sekretarki dr. Alenki Šverc in direktorici direktorata za osnovno šolo in vrtce Metki Zevnik, kasneje pa njeni naslednici Mojci Škrinjar. Z vsemi so imeli tudi osebne kontakte, na katerih so opozarjali na problem sprejema prilagojenega programa za predšolske otroke s posebnimi potrebami, s posebnim poudarkom na otrocih z govorno jezikovnimi motnjami in na nujnost, da se dopolni Pravilnik o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. S problematiko usmerjanja predšolskih otrok z govorno jezikovnimi motnjami v prilagojen predšolski program so seznanjali tudi vse strokovne institucije, odgovorne za razvoj vzgoje in izobraževanja v RS (Zavod za šolstvo, Strokovni svet za izobraževanje, Urad za šolstvo, Pedagoško fakulteto ...).

Problematiko otrok z govorno jezikovnimi motnjami so poleg vseh ostalih problemov, s katerimi se srečujejo zavodi za usposabljanje v RS po sprejetju področne zakonodaje, predstavili marca 2005 državni sekretarki dr. Alenki Šverc in jo zaprosili, da bi se sprožil postopek za dopolnitev tega člena pravilnika.

Z vso problematiko so pisno seznanili tudi ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera. Tako so 8. 6. 2005 na MŠŠ le imeli sestanek z državno sekretarko dr. Alenko Šverc, v. d. direktorico direktorata za OŠ in PŠ vzgojo Metko Zevnikovo ter mag. Bojano Globačnik.

Na tem sestanku so opozorili na veliko problemov, s katerimi se soočajo pri svojem delu, posebej pa so se ustavili pri pravici otrok z govorno jezikovnimi motnjami, da se jih obravnava čim bolj zgodaj v predšolskih oddelkih zavodov. V zvezi s pobudo, da se dopolni 8. člen Pravilnika o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami tako, da se bodo tudi otroci z govorno jezikovnimi motnjami usmerjali v predšolski prilagojen program, pa so dobili nalogo, da posredujemo na Ministrstvo dodatne utemeljitve za upravičenost take dopolnitve. Tako so 29. 6. 2005 posredovali dr. Alenki Šverc utemeljitev oz. analizo potreb po predšolskem prilagojenem programu za otroke z govorno jezikovnimi motnjami. Material so posredovali v vednost tudi Metki Zevnik in drugim odgovornim. Analiza je obsegala dokumente z naslednjimi vsebinami:

1. Predšolski oddelki za otroke z govorno jezikovnimi motnjami na Centru za sluh in govor Maribor.
2. Utemeljitev potrebe po prilagojenem programu za predšolske otroke z govorno jezikovnimi motnjami.
3. Pregled števila obravnavanih oseb v avdiologopedskih ambulantah Centra za sluh in govor Maribor v letih od 1994 do 2004.
4. Seznam otrok z govorno jezikovnimi motnjami, vključenih v predšolsko usposabljanje pri Centru za sluh in govor Maribor od leta 1989 do 2005.
5. Strokovno mnenje dr. med. sci. Vide Gec, prof. logopedije o prilagojenem programu za predšolske otroke z govorno jezikovnimi motnjami.
6. Osnutek prilagojenega programa za predšolske otroke z govorno jezikovno motnjo.
7. Letno poročilo o izvajanju inovacijskega projekta >Preverjanje rezultatov izvajanja programa stimulacije razvoja senzorike, motorike, kognicije, govora in jezika v predšolskih skupinah CSG Maribor< v šolskem letu 2004/2005.
8. Rezultate in analizo odgovorov na vprašalnik za starše otrok z govorno jezikovnimi motnjami, ki so bili deležni skupinske rehabilitacije v Centru za sluh in govor Maribor.
9. Izjave staršev.
10. Usposabljanje predšolskih otrok z govorno jezikovnimi motnjami v Evropi in po svetu.
11. Seznam otrok z govorno jezikovnimi motnjami vključenih v predšolsko usposabljanje pri Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana od leta 1997 do 2005.
12. Seznam otrok z govorno jezikovnimi motnjami vključenih v predšolsko usposabljanje pri Centru za korekcijo sluha in govora Portorož od leta 1989 do 2001.

Na sestanku so se dogovorili, da se bodo ponovno sestali po tem, ko bodo na MŠŠ material proučili. Z odhodom Metke Zevnik je vsa stvar zastala. Zato so 6. 12. 2005 Mojco Škrinjar, ki je prevzela vodenje direktorata, ponovno posredovali vse dokumente in jo prosili za sestanek.

Ker se vsa stvar ni premaknila z mrtve točke in ker od Ministrstva za šolstvo in šport  bilo nobenega odgovora, so 20. 4. 2006 organizirali srečanje z ministrom dr. Milanom Zverom in direktorico direktorata Mojco Škrinjar na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana. Vsi trije Centri so predstavili svojo dejavnost, največ časa pa so posvetili predstavitvi dela z otroki z govorno jezikovnimi motnjami in predlogom za dopolnitev Pravilnika. Oba gosta sta prijazno poslušala, nista pa na tem srečanju odgovorila na vprašanja.

V zvezi s tem so tudi aktivno sodelovali pri pripravi prilagojenega predšolskega programa za otroke s posebnimi potrebami. Strokovni svet za splošno izobraževanje je na svoji 92. seji 22. 6. 2006 sprejel sklep, da se sprejme Kurikul za vrtce v prilagojenem programu za predšolske otroke. Sestavni del tega programa je tudi prilagojen program za predšolske otroke z govorno jezikovnimi motnjami. Ob sprejetju programa je strokovni svet izdal priporočilo MŠŠ, da se dopolni 8. člen Pravilnika in s tem omogoči rehabilitacijo predšolskim otrokom z govorno jezikovnimi motnjami že v predšolskem obdobju, česar pa MŠŠ ni naredilo. Tako imamo sedaj program, v katerega bi bilo mogoče usmerjati predšolske otroke s težkimi govorno jezikovnimi motnjami, nimamo pa zakonske osnove za to.

Dodati je treba, da ne gre za novo dejavnost Centrov za gluhe in za otroke z govorno jezikovno motnjo, temveč za dejavnost, ki so jo že doslej opravljali. Tudi ne gre za širitev ali uvajanje nekih novih programov. Analize, s katerimi razpolagamo, so pokazale uspešnost dela z otroci z najtežjimi oblikami govorno jezikovne motenosti. Več kot 60 odstotkov teh otrok se je po uspešni rehabilitaciji v predšolskih oddelkih, vključilo v redne oblike osnovnega šolanja.

Trenutno stanje stvari je sedaj takšno, da kljub sprejetemu programu, komisije za usmerjanje otrok ne morejo usmerjati otrok z govorno jezikovnimi motnjami v predšolski program, ker ni dopolnjen Pravilnik.

Ker so na predstavnike MŠŠ stalno naslavljali vprašanje, kaj mislijo narediti v zvezi s to problematiko, je MŠŠ 7. 3. 2007 sklicalo sestanek predstavnikov zavodov in MŠŠ. Na sestanku so bila predstavljena stališča ene in druge strani, vendar do rešitev ni prišlo.

Po vsem pisanju do danes prizadeti državljani in usposobljeni strokovnjaki niso dobili pisnega odgovora na vloge. Izjema je le zapisnik zadnjega srečanja na MŠŠ. Iz reakcij predstavnikov ministrstva bi bilo možno sklepati, da ministrstvo v povezavi s tem ni pripravljeno narediti ničesar.

In vendar gre za otroke, ki jih je življenje kruto zaznamovalo, a jim je danes mogoče učinkovito pomagati, pa tega ne storimo.

Nepojmljivo je, da Ministrstvo kljub sprejetemu programu še ni omogočilo vključevanje predšolskih otrok z govorno jezikovnimi motnjami v zgodnjo obravnavo. Prepričani smo, da s tem država odvzema enemu delu svojih otrok pravico do vzgoje in izobraževanja v skladu z njihovimi potrebami in sposobnostmi. Ob tem se izgublja dragoceni čas, v katerem bi bilo mogoče veliko narediti za življenjsko usodo prizadetih otrok, saj je razvoj govora in jezika ter celostni razvoj otroka odločilno povezan s predšolskim obdobjem in je tisto, kar se v tem času zamudi, praktično nemogoče kasneje nadoknaditi.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.