Mnenje k dopolnjenemu predlogu zakona o pogojih za statusno preoblikovanje Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. (ZPSPVZZ) - nujni postopek

Državni svet Republike Slovenije je na 55. seji, dne 13. 6. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k dopolnjenemu predlogu zakona o pogojih za statusno preoblikovanje Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. (ZPSPVZZ) - nujni postopek

Državni svet dopolnjenega predloga zakona ne podpira.

Državni svet ugotavlja, da je predlagatelj pripravil ta predlog na podlagi spremembe in dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS št. 38/06), ki določa, da je potrebno pogoje za statusno preoblikovanje Vzajemne zdravstvene zavarovalnice urediti s posebnim zakonom.

Predlog zakona Državni svet podpira kot poskus reševanja zapletene problematike sistema dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki se je pri nas izrodil v dodaten in splošen prispevek za zdravstveno zavarovanje. Žal vseh vidikov te problematike zakonski predlog ne rešuje.

Državni svet sicer podpira prizadevanja Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zdravje, ki sta pripravila predlog tega zakona, s katerim naj se zavaruje lastninske pravice zavarovancev in ustanovitelja Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, to je Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Državni svet pa ne podpira zakonske rešitve, ki omogoča ustanovitev delniške družbe. V primeru Vzajemne zdravstvene zavarovalnice gre namreč za velik javni interes, za ogromna finančna sredstva, saj je bilo s 1. 11. 1999 iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na Vzajemno zdravstveno zavarovalnico preneseno dopolnilno zdravstveno zavarovanje za 1.100.000 zavarovancev (vse zavarovalne pogodbe, sredstva, prenosne premije in rezerve, računalniški programi, zbirke podatkov s področja prostovoljnega zavarovanja in drugo). V predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (EPA 279-II) - skrajšani postopek (objavljen v Poročevalcu DZ št. 49/97 z dne 21. 10. 1997) je objavljeno pod Finančnimi posledicami: "Zavod bo kot ustanovitelj družbe iz naslova sredstev prostovoljnega zavarovanja zagotovil tudi zadostni ustanovitveni garancijski sklad za novo ustanovljeno družbo. Višina zagotovljenega garancijskega sklada bo znašala 428.993.000 SIT."

Danes je pri Vzajemni zdravstveni zavarovalnici 900.000 zavarovancev. To je znatno manj, saj sedanja uprava te zavarovalnice s svojimi profitnimi ambicijami (poskusi samovoljnega preoblikovanja v delniško družbo, samovoljna združitev z zavarovalniško družbo Adriatic Slovenica) znižuje stopnjo zaupanja zavarovancev v sistem vzajemnosti, solidarnosti in dolgoročne varnosti zdravstvenega zavarovanja v tej zavarovalnici.

Državni svet ob tem meni, da bi moral predlagatelj dopolniti predlog zakona s členi, v katerih bi konkretno določil pravice zavarovancev, ki bodo želeli ohraniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje v vzajemni družbi, na kar je opozorila tudi zakonodajno pravna služba. Prav tako naj dopolni predlog zakona s členi, v katerih bo konkretno opredelila vlogo organov upravljanja take vzajemne družbe. Predvideti je treba, da v upravo družbe, v nadzorne organe in skupščino imenuje svoje predstavnike Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zdravje, ki bodo konkretno odgovorni za varovanje javnega interesa. Državni svet nadalje ugotavlja, da bi moral predlog zakona konkretno opredeliti višino premoženja, ki je predmet statusnega preoblikovanja iz vzajemne zdravstvene zavarovalnice v delniško družbo.

Državni svet se zaveda, da mora biti predlog zakona o pogojih za statusno preoblikovanje vzajemne zdravstvene zavarovalnice sprejet, da se zavarujejo osnovni interesi zavarovancev in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, vendar opozarja, da se pri tem ne sme pozabiti, da je bila Vzajemna ustanovljena predvsem na naslednjih načelih:

• pri družbah za vzajemno zavarovanje gre za zadovoljevanje specifičnih potreb širokega kroga državljanov Republike Slovenije, pri čemer zavarovanci ne zasledujejo posebno poudarjenega interesa po dobičku;
• organizacija družbe za vzajemno zavarovanje je cenejša kot organizacija zavarovalne delniške družbe;
• družba za vzajemno zavarovanje naj bi se ukvarjala izključno s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, ne pa z ostalimi oblikami premoženjskega in osebnega zavarovanja, saj ji le takšno delovanje omogoča specializacijo in posledično tudi poslovanje z nižjimi stroški;
• s člani družbe ni treba sklepati zavarovalnih pogodb, temveč se njihove pravice uredijo s statutom in splošnim aktom, kar tudi prispeva k cenejšemu poslovanju te družbe.

Državni svet predlaga, da Vlada Republike Slovenije razmislili tudi o drugih statusnih rešitvah Vzajemne. Za širitev svoje dejavnosti bi Vzajemna lahko po vzoru drugih tujih vzajemnih zavarovalnic ustanovila hčerinsko družbo - zavarovalno delniško družbo. Hčerinska družba je lahko v celoti v njeni lasti, k ustanovitvi pa lahko pritegne tudi druge ustanovitelje. Bistveno je, da zadrži večinski (51 %) delež lastništva. Tako ustanovljena zavarovalna delniška družba lahko opravlja različne oblike življenjskega ali premoženjskega zavarovanja, Vzajemna pa zadrži opravljanje svoje dosedanje dejavnosti, tj. dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Potrebno pa je urediti celotno področje dodatnega zdravstvenega zavarovanja in razmerja do drugih zavarovalnic, ki se na istem področju obnašajo povsem tržno in so usmerjene v oblikovanje profita, s katerim razpolagajo kot kapitalske družbe. Na tem področju se prepleta javni interes, ki bi moral biti zaščiten in ločen od ozkih interesov določenih skupin, ter tržno ustvarjanje profita. Z določenih vidikov je na tem občutljivem področju slabše zaščiten javni interes kot npr. pri obveznem avtomobilskem zavarovanju.

Državni svet nadalje ugotavlja, da postaja v državah Evropske unije socialna ekonomija (CMAF - Co-operatives, Mutuals, Associations and Foundation, 2002) vse bolj pomembna tako za socialni kot gospodarski razvoj. Zato bi Republika Slovenija morala podpirati ustanavljanje neprofitnih organizacij (vzajemne družbe, zadruge, različna društva itd.) s socialnim (družbenim) ciljem, ki bi delovale po demokratičnem principu članov, uporabnikov in zaposlenih ter temeljile na solidarnosti njenih članov, tako da ne bi delile dobička med ustanovitelje, oziroma tistimi, ki so si ustanoviteljske pravice prigrabili. Država bi morala podpirati ustanavljanje vzajemnih zavarovalnic (olajšati postopek ustanovitve, dati vzajemnim družbam davčne olajšave itd.). Razmisliti bi veljalo tudi o uveljavljanju načela solidarnosti generacij, po katerem bi premoženje vzajemne družbe, ki se preoblikuje, pripadalo vsem članom, ki so ga ustvarjali, in ne samo trenutni generaciji članov družbe.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Doro Hvalica.