Mnenje k predlogu zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) - druga obravnava

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet je k predlogu zakona oblikoval naslednje konkretne pripombe:

K 3. členu:

Doda se peti odstavek, ki se glasi:

"(5) Določbe, ki se nanašajo na pobiranje davka, se smiselno uporabljajo tudi za pobiranje članskih prispevkov zbornicam, če je z zakonom o njihovi uvedbi tako določeno."

Obrazložitev:

V skladu z zakonom o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pravna oseba javnega prava, ki za opravljanje z zakonom določenih nalog svojim članom odmerja zbornični prispevek. Zbornični prispevek KGZS odmerja svojim članom na podlagi odločbe, izdane v skladu z ZUP. Glede na to, da ZUP v drugem odstavku 289. člena določa, da v primeru neplačila, upravno izvršbo denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti, in da je v skladu s 26. členom ZGKZ Davčna uprava Republike Slovenije pristojna za odmerjanje, pobiranje in izterjavo obveznega zborničnega prispevka članov KGZS, je konkretna pripomba utemeljena, saj bi sicer prišlo do neskladnosti med predlaganim zakonom in veljavnima ZKGZ in ZUP. Nenazadnje tudi že sam predlog zakona v 160. členu predvideva možnost, da davčni organ opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, med katere sodi tudi članski prispevek zbornicam.

K 14. členu:

V petem odstavku se črta beseda "šestih" in nadomesti z besedo "dveh".

Obrazložitev:

Državni svet predlaga skrajšanje roka za izdajo zavezujoče informacije na dva meseca.

V 15. členu je na novo določena možnost za davčne zavezance, da od davčnega organa pridobi zavezujočo informacijo o davčni obravnavi bodočih poslovnih dogodkov. Davčni organ naj bi takšno informacijo izdal v šest (6) mesečnem roku, kar je za poslovno prakso, kjer je pomembna hitra odločitev, nesprejemljiv. Hitreje izdana (plačljiva!) informacija bi davčnim zavezancem pomagala pri pravilnem izpolnjevanju davčnih obveznosti ter bi znatno pripomogla k večji pravni varnosti, s tem pa tudi vplivala na manjše število pritožbenih postopkov.

K 69. členu:

1. V prvem odstavku se 4. alineja črta.
2. V 5. alinei se besedilo za besedo "ali" črta.

Obrazložitev:

Ocena davčne osnove v primeru, ko davčni organ ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v obračunu davka niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v davčnem obračunu, omogoča subjektivne presoje pooblaščene osebe davčnega organa. Normativi porabe materiala v posamezni dejavnosti niso določeni, poleg tega je poraba zelo spremenljiva od zavezanca do zavezanca, na kar vplivajo različni proizvodni postopki in tehnologije. Iz tega sledi, da je lahko zavezanec vedno v negotovem položaju, ker mu ni znano, niti mu ne more biti znano, kdaj bo davčni organ presodil, da so napovedani odhodki nesorazmerni napovedanim prihodkom.

Podobno predlog zakona ne določa kdaj so poslovne knjige in evidence vsebinsko oz. formalno napačne. V pretekli praksi je pogosto prihajalo do ocen davčne osnove, če je bila v postopku ugotovljena formalna nepravilnost.

3. Na koncu šestega odstavka se doda naslednji stavek:

"Nižjo davčno osnovo lahko zavezanec dokazuje s katerimkoli dokaznim sredstvom."

Obrazložitev:

Za izkazovanje odhodkov veljajo splošna pravila o posedovanju verodostojnih knjigovodskih listin. V primeru ocene davčne osnove, ko denimo zavezanec ni vodil poslovnih knjig, ne poseduje dokumentacije ipd., pa je potrebno zavezancu omogočiti, da nižjo osnovo dokazuje s katerimkoli dokazilom. Vključitev predlagane določbe je smiselna zlasti iz razloga, ker je sodna praksa zavzela stališče, da znižanje davčne osnove mora zavezanec izkazovati z verodostojnimi knjigovodskimi listinami. Takšna interpretacija zakonske določbe pa je sporna, če upoštevamo, da tudi ocena prihodka ni temeljila (ali v manjši meri) na knjigovodskih listinah temveč je bil prihodek ocenjen na osnovi meril, ki jih zakon primeroma našteva (primerjava z drugim zavezancem, poraba električne energije in drugo).

K 89. členu:

V prvem odstavku se besede "v petih letih" nadomesti z besedami "v enem letu".

Obrazložitev:

Davčni zavezanec ne more biti pet let v negotovem položaju, ker se v tem obdobju omogoča davčnemu organu, da spremeni ali razveljavi svojo pravnomočno odločbo, ki je nastopila kot posledica njegove pomote. Treba je upoštevati, da odmera davka predstavlja poseg v dohodke ali premoženje zavezanca, ki ga ta mora dopustiti, zato mora zakon upoštevati strožje omejitve glede poseganja v pravnomočne akte, kot pa je ta omejitev podana v drugih upravnih postopkih, ki so običajno vodeni na zahtevo stranke.

K 100. členu:

V prvem odstavku se črta besedilo "obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan plačila davka" in nadomesti z besedilom "zamudne obresti".

Obrazložitev:

Državni svet predlaga določilo, da je zavezanec upravičen do zamudnih obresti od preveč odmerjenega ali neupravičeno odmerjenega davka.

V skladu s 100. členom predloga zakona o davčnem postopku pripadajo zavezancu za davek od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka obresti po slovenski medbančni meri (SMOM) za ročnost enega leta. Te obresti po vsebini pomenijo le ohranjanje realne vrednosti obveznosti. Ker gre za obrestovanje od zneska, ki ga je davčni organ neupravičeno odmeril, je dolžnost vrniti davek z zamudnimi obrestmi. Z določitvijo takšnih obresti, ki vključujejo tudi kaznovalno komponento bi se tudi preprečevalo sprejemanje morebitnih spornih odločitev v davčnih postopkih s strani davčnega organa.

K 283. členu:

V prvem odstavku se znesek "20€" nadomesti z zneskom "50€".

Obrazložitev:

Po 283.členu se akontacija dohodnine ne bo plačevala, če bo najemnina ali drug dohodek fizične osebe znašal do 80€ na mesec. V praksi to pomeni, da bodo v stavbah, ki morajo imeti upravnika (to je v stavbah z več kot 2 lastniki in več kot 8 posameznimi deli) še vedno nastopali zelo veliki administrativni stroški za pobiranje najemnin za dele stavb, ki so solastnina etažnih lastnikov. Doslej je znašala oprostitev akontacije do 5000 SIT, kar je skoraj 21€.

Pri obstoječih najemninah, ki so v povprečju v Sloveniji okrog 11€/m2, to pomeni naslednje. Če bo znašala površina do 7m2 površine, ki bo v solasti na posameznem delu etažne lastnine ali funkcionalnem zemljišču, in ob dani najemnini 11€/m2, bo znašala mesečna najemnina na enega lastnika okrog 77€ na mesec. V praksi je takšna poenostavitev zelo majhno olajšanje, saj imata pogosto dva lastnika več kot 14m2 solastnine, na posamezni etažni lastnini. Zato državni svet predlaga, da se znesek oprostitve mesečnega akontiranja poveča na 50€ oziroma na 200 € na mesec pobrane najemnine, če je oddaja dela stavbe, ki je v solasti, po našem izračunu velik okrog 18 m2.

K 300. členu:

Na koncu drugega odstavka se doda stavek, ki se glasi:

"V primeru, da davčni organ z odločbo zniža predhodno akontacijo, se šteje, da se nižja akontacija upošteva za davčno obdobje v katerem se izteče 15 dnevni rok od vložitve popolne zahteve zavezanca."

Obrazložitev:

V praksi davčni organ, skoraj brez izjeme, precej prekoračuje 15 dnevni rok, v katerem bi moral odločiti o znižanju predhodne akontacije. V izdani odločbi upošteva znižanje akontacije šele od datuma, ko je odločbo izdal. Če obdobje od vložitve zahteve do izdaje odločbe, traja od dveh do šestih mesecev, zavezanec zagotovo pravočasno ne dosega pričakovane davčne razbremenitve. Prav tako pa ni ustrezno, da zavezanec nosi posledice nedelovanja davčnega organa.

* * *

Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marta Turk.