Magnetogram 13. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(21. januar 2009)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 13.00.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovani svetniki! Spoštovani vabljeni! Pričenjam 13. sejo Državnega sveta. Sklical sem jo na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta. Za današnje zasedanje so se opravičili mag. Stojan Binder, Drago Bahun in dr. Zoltan Jan. Na sejo so bili vabljeni gospa njena ekscelenca Ivana Flavsova, veleposlanica Češke Republike, gospod Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve, gospa mag. Zlata Ploštajner, ministrica brez resorja, pristojna za področje lokalne samouprave in regionalne politike, gospod dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo, gospod mag. Mitja Gaspari, minister brez resorja odgovoren za razvoj in evropske zadeve, gospod dr. Franc Križanič, minister za finance in gospa dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo. O sklicu sem obvestil predsednika Državnega zbora, gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja. S sklicem ste prejeli tudi dnevni red. Predlagam umik, namreč, zaradi odsotnosti ministra za zunanje zadeve gospoda Samuela Žbogarja predlagam, da se točka Predstavitev ključnih usmeritev Ministrstva za zunanje zadeve v obdobju 2008-2012 umakne z dnevnega reda naše seje. Predlagam, da o umiku te točke dnevnega reda odločamo.

              Prosim, da nemudoma prekinete druge oblike komuniciranja. 25.
Kdo se strinja z umikom točke dnevnega reda? (23 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za umik te točke dnevnega reda sprejet.
Razširitve. Predlagam, da dnevni red seje razširimo s točko: Predlog zakona o ratifikaciji protokola o pristopu Republike Hrvaške k severno atlantski pogodbi. Kolega Ozimič. Glasovali bomo o razširitvi dnevnega reda s točko Predlog zakona o ratifikaciji protokola o pristopu Republike Hrvaške k severno atlantski pogodbi. Ugotavljamo prisotnost. 26 prisotnih.
Kdo se strinja z razširitvijo? (22 članov.) Je kdo proti? (3 člani.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet.
Predlagam v potrditev naslednji dnevni red: 1. - Predlog zakona o ratifikaciji protokola o pristopu Republike Hrvaške k severno atlantski pogodbi. 2. - predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Češke Republike Evropski uniji v času od 1. januarja do 30. junija 2009, 3. - odobritev zapisnika 12. seje Državnega sveta Republike Slovenije. 4. - pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov. 5. - predstavitev ključnih usmeritev službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko v obdobju 2008-2012. 6. točka - obravnava zaključkov posveta finančna kriza pot v recesijo ali izziv za novo gospodarsko ureditev in 7. točka - poročilo o delu Državnega sveta v letu 2008. Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, prehajamo na odločanje. Prosim, da prijavite prisotnost. Bom moral anulirati, ker ne delujejo vse, konkretno moja ne deluje. Ponavljamo prijavljanje prisotnosti. 29.
Kdo se strinja z dnevnim redom? (26 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

              Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O PRISTOPU REPUBLIKE HRVAŠKE K SEVERNI ATLANTSKI POGODBI.

              Predlog zakona je obravnavala Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve, katere poročilo ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Tudi predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti in na klop in prosim, da morebitne amandmaje k predlogu sklepa vložite v pisni obliki. Pri tej točki sodelujejo, kot predstavniki Vlade gospa Dragoljuba Benčina državna sekretarka, gospa Majda Filipovska vodja službe na Ministrstvu za zunanje zadeve, gospod Marko Vrevc z Ministrstvu za zunanje zadeve, gospa Ondina Blokar Drobič generalna direktorica z Ministrstva za zunanje zadeve, gospod Stanislav Vidovič vodja Sektorja za varnostno politiko z Ministrstva za zunanje zadeve in gospod Uroš Krek državni sekretar z Ministrstva za obrambo. Prisrčno pozdravljeni na seji.
Želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo?
Izvolite.

              DRAGOLJUBA BENČINA: Dober dan. Hvala lepa, predsednik.
Ker sem prvič tukaj v tej funkciji, bi se želela še enkrat predstaviti. Sem nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu. Moje ime je Draga Benčina. Me veseli da imam danes vam čast predstaviti ta predlog. Vidim, da ni nobene svetnice, česar nisem vedela...

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Je ena. Na moji desni. Na moji desni, podpredsednica je. Je pa res...

              DRAGOLJUBA BENČINA: Potem pa spoštovana gospa svetnica in spoštovani svetniki, še enkrat bi opravičila našega ministra, ki je danes res imel namen danes priti predstaviti tudi prednostne naloge, vendar je nepredvideno prišel na obisk komisar za širitev Ren in imamo danes že na obisku tudi zunanjega ministra Srbije tako, da na žalost ni mogel priti, bo pa verjetno zelo kmalu prišel predstaviti prednostne naloge.
Pred vami je Predlog zakona o ratifikaciji protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi. Predsedniki držav ali Vlad so na vrhunskem srečanju Zveze Nato v Bukarešti aprila lanskega leta povabili Hrvaško in Albanijo, da začneta pristopne pogovore za članstvo v Natu. Stalni predstavniki držav članic Nata so 23. maja 2008 potrdili besedili pristopnih protokolov, ki so ju nato stalni predstavniki pri Natu podpisali 9. julija lansko leto. Slovenija se je zaradi temeljnih vrednot Nata ter zaradi svojih strateških varnostnih interesov in varovanja vitalnih državnih interesov odločila za članstvo v Natu, kot veste. Varnost Slovenije je odvisna tudi od stabilnosti in varnosti naših sosed, oziroma širše gledano od varnostnih razmer na zahodnem Balkanu. Slovenija je podpirala in še podpira celostni pristop Nata k regiji in zastopa stališče, da je o temeljnih vprašanjih politike Nata do zahodnega Balkana potrebno na prvo mesto postaviti dobrobit regije, kot celote. 
Širitev Nata na območje zahodnega Balkana predstavlja širitev območja institucionalne stabilnosti v tem delu Evrope, kar bo utrdilo in okrepilo doseženo raven varnosti in stabilnosti v tem žal, najbolj nemirnem delu Evrope, po koncu hladne vojne. Članstvo v Natu, zaradi integracijskih in sinergijskih učinkov utrjuje in nadgrajuje doseženo stopnjo medsebojnega zaupanja na varnostno obrambnem področju med članicami, posledično pa tudi med zaveznicami in pomaga krepiti zaupanje, ki presega zgolj varnostno obrambno dimenzijo. Veseli me in tudi zunanje ministrstvo, da se tudi ta cenjeni zbor posveča tem temam, zato mi dovolite še nekaj poudarkov k predlagani ratifikaciji. Odločitev držav članic, da določeno državo povabijo v Nato je politična odločitev, ki je kot vse druge odločitve v okviru zavezništva, članice Nata sprejemajo soglasje. Ta politična odločitev temelji na skupni oceni, da je določena kandidatka izpolnila pogoje, ki izhajajo iz 10. člena washingtonske pogodbe. Vključevanje v Nato ne temelji na prilagajanju pravnega reda države kandidatke, pravnemu redu Nata kot je to primer pri pogajanjih za članstvo v Evropski uniji. Ugibanje o tem, da bi bili z vstopom Hrvaške v Nato ogroženi nacionalni interesi Republike Slovenije, nima osnove. Posebej poudarjamo, da se v proces vključevanja Hrvaške v Evropsko unijo, slovenski nacionalni interesi v tem trenutku jasno zaščiteni. V sedanjem trenutku so ravnanja naše države pod budnim očesom mednarodne javnosti. Slovenija ne sme dovoliti, da se pod vprašaj postavi njena verodostojnost. V proces vključevanja Hrvaške v Nato je Slovenija v preteklosti že sprejela določene odločitve. Glede na dejstvo, da Hrvaška v tem procesu ni pridobila nikakršnih prednosti za primer reševanja vprašanja meje, s pomočjo tretjega, bi lahko odlaganje ratifikacije v tem trenutku bolj škodovalo Sloveniji kot Hrvaški.
Cenjeni zbor, zaradi vsega navedenega, da podprete ratifikacijo v Državnem zboru. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospa Benčina. Želi še kateri drugi predstavnik Vlade besedo? (Ne.) Zaenkrat hvala lepa. Želi poročevalec Komisije za mednarodne odnose in Evropske zadeve pojasniti stališče komisije? Izvolite kolega Otoničar.

              VINCENC OTONIČAR: Spoštovani predsednik, podpredsednica. Kolegi, gostje ministrstva. Lep pozdrav vsem skupaj!
Komisija za mednarodne odnose in Evropske zadeve je obravnavala predlog zakona o ratifikaciji protokola o pristopi Republike Hrvaške k severno atlantski pogodbi. Člani komisije so bili seznanjeni, da se je postopek vključevanja držav kandidatk Albanije in Hrvaške v zvezo Nato začel leta 2008. Po določbah severnoatlantske pogodbe je k pristopu mogoče povabiti druge evropske države, ki lahko sprejemamo načela sporazuma in prispevajo k varnosti evroatlantskega območja, kar je že tudi predstavnica ministrstva poudarjala. Republika Slovenija je od začetka podpirala vstop Hrvaške v Zvezo Nato. Napredek Hrvaške v postopku vključevanja redno spremljajo preko akcijskih načrtov. Hrvaška je v svojih aktivnostih oziroma v poročilih o napredku nakazovala, da sledi pričakovanjem držav članic. Do sedaj je protokol ratificiralo 12 držav članic Nata. V zvezi s predlagano ratifikacijo protokola je komisija sprejela naslednje mnenje. Ne glede na sprejeto časovno vključevanje povabljenih držav, ki komisija meni, da bi Državni zbor moral preložiti odločanje o ratifikaciji protokola na kasnejši čas, upoštevaje zadržke, ki izhajajo iz odprtih vprašanj odnosov s Hrvaško. Pred odločitvijo ratifikacij protokola pa bi se Državni svet in Državni zbor morala seznaniti z vsemi dokumenti o pristopu Hrvaške k zvezi Nato.
Komisija pojasnjuje, da Državni svet posebno pozornost na področju zunanje politike posveča reševanje odprtih vprašanj s sosedami, med katerimi je najbolj pereč problem odnos s Hrvaško, zlasti zaradi nerešenega vprašanja meje. Komisija meni, da se Evropska unija in zveza Nato dopolnjujeta. Komisija se zaveda, da je v interesu Slovenije, da se čim prej reši vprašanja povezana z integracije Hrvaške v mednarodne asociacije kot sta Evropska unija in zveza Nato, kar bo doprineslo k stabilnosti regije. Zato komisija načeloma podpira članstvo Hrvaške v Evropski uniji in zvezi Nato, se daje skupno prihodnost v omenjenih integracijah upanje, da sporazumno presegajo odpravljanje odprtih problemov. Komisija izpostavlja interes, da se Hrvaška čim prej priključi skupnemu evropskemu trgu, kjer veljajo evropski standardi, da Hrvaška čim prej zagotovi evropske standarde za poslovanje podjetij, je tudi v interesu slovenskega gospodarstva, saj je pomembna gospodarska partnerica v Sloveniji. Komisija meni, da bi se članice zveze Nato morale bolj zavedati preteklosti novih držav članic. Spoštovanje temeljnih evropskih pravic in vrednot je najpomembnejši dejavnik, ki obvladuje proces evropskega združevanja. Zato bi se morala Hrvaška zavedati odgovornosti spoštovanja temeljnih vrednot, ki se pričakujejo od članstva v evroatlantskih povezavah. Dodatna okoliščina, ki bi jo morali upoštevati Državni zbor v postopku ratifikacije protokola je po oceni komisije odnos Hrvaške do tradicij NDH, saj so v sodobni Hrvaški državi niso na pravi način vrednoteni vsi aspekti nastanka obstoja in propada omenjene tvorbe. Na nek način je NDH še danes konstitutiven del Hrvaške nacionalne zavesti. Hrvaška nikomur ni plačala vojne odškodnine, niti se ni opravičila prizadetim državam in narodom.
Komisija obžaluje, da svojih stališč ni mogla izraziti v prejšnjih fazah postopka ratifikacije protokola o pristopu Hrvaške v Zvezi Nato. Zato je tudi komisija predlagala, da se kljub vsem tem navedbam danes obravnava ta točka na 13. seji Državnega sveta. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Otoničar. Želijo besedo vodje interesnih skupin oziroma predstavnik interesnih skupin. Kolega Kovšca, izvolite.

              ALOJZ KOVŠCA: Hvala za besedo. Spoštovana kolegica in kolegi! Na seji interesne skupine kmetov, obrnikov in svobodnih poklicev smo obravnavali tozadevno problematiko in sklenili, da interesna skupina priteguje mnenju komisije in se strinja z mnenjem, da je treba o ratifikaciji oziroma ratifikaciji v tem trenutku premisliti. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še katera druga interesna skupina pojasniti svoje stališče? Sicer odpiram razpravo. K razpravi se prijavljam sam ali pa dajem prednost prof. Mencingerju, pa bom potem jaz za njim povzel besedo. Izvolite.

              PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovani predstavniki ministrstva, spoštovani kolegi. Menim, da so argumenti komisije zgrešeni in sem proti temu kakršnemkoli odlogu. Sam menim tudi, da je tudi naše članstvo v Natu nepotrebno in zakaj nas ne bi kar Hrvatje zamenjal.
Kar se pa argumentov tiče, ni nobene povezave med članstvom v Evropski uniji in članstvom v Natu. V Evropski uniji imamo države, ki niso članice Nata, ker so pametnejše in tudi ni nobene povezave z NDH. V tem primeru bi morali isto vprašanje postaviti glede te Italije ne pa samo glede Hrvaške. Tako, da bom glasoval proti mnenju komisije oziroma predlogu. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Kolega Štrukelj.

              BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala gospod predsednik za besedo. Spoštovane gospe in gospodje. Tudi sam odločno nasprotujem temu, da bi se odložilo odločanje o ratificiranju. Ti dve vprašanji nista povezani in spuščata Slovenijo na ravne prepirljive, nedorasle države, ki meša dve vprašanji, ki nimata nobene zveze, celo več, poglabljamo raven, ki ga je prevzela Hrvaška z izjavami o tem kdo je osvobajal Trst. Mi praktično nasedamo na isti diskurz in vlečemo vprašanje NDH-ja pri odločanju, ki nima nobene zveze. Ne vem zakaj niste to postavili, vprašanje Baltskih držav, ki so se pridruževale v Nato, Madžarske, ki je sodelovala z Nemčijo v drugi svetovni vojni in vseh drugih. Skratka, gre za tipično nereflektirano stališče, ki kompromitira temeljno vprašanje, ki pa je vprašanje pridruževanja Hrvaške Evropski uniji, ko so zemljevidi recimo na ..., diskrditirate to, da je to naše ključno vprašanje, ko sedaj širite in nagajate pravzaprav tam kjer ni nobene potrebe. Tudi sam sem bil, tako kot prof. Mencinger, aktiven nasprotnik Nata takrat in sem tudi glasoval proti. Zdaj bi rekel, da pravzaprav bi moral na nek perverzen način podpreti to, da Hrvaška ne gre v Nato, ker bodo vsaj privarčevali nekaj denarja, ki ga ne bodo dali za železo tako kot mi, recimo, ki dajemo za patrie, pa bodo reševali delovna mesta v trenutku, ko to zelo potrebujejo. Ampak seveda logika ni tako enostavna. Zato še enkrat pozivam svetnico in svetnike, da ne povzamemo diskurza, ki ni na ravni civilizacijskih dosežkov obeh držav. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Peršak.

              ANTON PERŠAK: Tudi jaz, žal, ne bom glasoval za ta predlog, razlogov je pa več. Poleg teh, ki so bili že povedani, sem tudi jaz eden izmed Nato skeptikov, ki mislijo, da je Slovenija po nepotrebnem v Natu. Predvsem je pa ena stvar, če smo že noter, smo sodelovali tudi v postopku sprejemanja Hrvaške v Nato. In smo enkrat že glasovali za to kot država, da Hrvaška postane članica Nato. In zdaj naenkrat si pa pravzaprav premisli. Res pa je, da če bi ravnali na ta način, bi to, kar je bilo sicer že rečeno, pa po nepotrebnem ponavljam, demonstrirali neko pozicijo moči in bi stran od problema - problem je pač določitev meje in prejudiciranje meje v tistih aktih, ki jih je Hrvaška predložila za sprejem v Evropsko unijo. To, da pa sama rine v nesrečo, pa pač, zakaj bi bili proti.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Prijavljam se k besedi.

              MAG. BLAŽ KAVČIČ: Osebno spoštujem in podpiram napore Vlade Republike Slovenije na zunanjepolitičnem področju. Državni svet ima tu specifično vlogo, tudi ni vključen v tako veliki meri in ni tako globoko in hitro informiran o dogodkih kot Vlada. Tako da se je Državni svet tokrat prvič srečal s tem vprašanjem in ob tem je prišlo na dan kar nekaj vprašanj.
Tudi sam sem med tistimi, ki pledirajo za nek konstruktiven pristop v razvoju mednarodnih odnosov, vendar pri tem ne želim biti naiven. In za razliko od spoštovanih kolegov, nekdanjih Nato skeptikov ali morda še vedno Nato skeptikov, ki so zavzeli afirmativno stališče, vendar želim opozoriti, da izpostavljanje nekaterih dejstev tu ne pomeni vlečenja nekih prisiljenih zgodovinskih stvari na površje, ampak gre za opozorilo, da hrvaška država še ni izvedla denacifikacije.
Hrvaška se nikoli v svoji zgodovini ni jasno in glasno izjasnila do vloge NDH. NDH, identiteta, ki je nastala leta 1941 pod direktnim patronatom Hitlerja in Mussolinija je država, ki je 24. decembra leta 1941 napovedala vojno Ameriki in Angliji, nikoli ni podpisala kapitulacije, ker so se zadeve zaradi politične konstalacije, zaradi vojaškega poraza in drugih okoliščin ob koncu II. svetovne vojne in kasneje kar mehko pozabljalo. In še v učbenikih leta 1958 v Jugoslaviji je meja cona B na Mirni in je to bila meja Slovenije. Potem so se pa stvari kar počasi pozabile. Hrvaška je prvič v svoji zgodovini umaknila svoje nacionalno in upravno področje iz okolice Reke na zahodno obalo Istre med II. svetovno vojno in po njej. Pred tem ni bil to niti nacionalno, niti upravno hrvaški teritorij. Zakaj pogrevati ta dejstva, če ni potrebno. Kdor mogoče ne spremlja tako podrobno stanje duha v hrvaški družbi bo mogoče rekel, saj je vseeno, ampak na Hrvaškem se njihov predsednik Sanadar ukvarja s problemom kako odpraviti ustaške pozdrave "za dom spremni", s katerimi so ustaši pobijali svoje nasprotnike. Njihov predsednik republike ima težave z interpretacijo zgodovinskih dejstev. To je pač tisto opozorilo, ki ga smemo in moramo državni svetniki se spomniti in izraziti. Mi nismo v vlogi, da bomo Hrvaško vključevali ali izključevali, ampak mislim, da ni opravičila, da ne opozorimo na tista dejstva, ki so v nacionalnem interesu države Slovenije. Jaz osebno sem prepričan v veliko smiselnost pozitivnega razvoja odnosov s Hrvaško. To sta dve izredno kompatibilni državi. Samo vidim potrebno po neki samorefleksiji, po redefiniciji stanja duha na Hrvaškem, po distanci do teh njihovih prvin, ko se po eni strani pozabi na to, da so dediči NDH, ko gre za obveznosti, države, ki je izgubila vojno, po drugi strani pa se ne branijo teritorialnih pridobitev in nam še dan danes za tistih nekaj metrov ob meji povzročajo težave. Ampak če sklenem v eno misel. Tisto skromno, kar bi jaz osebno pričakoval je, da Hrvaška vendarle jasno in glasno objavi svojo distanco do NDH kot Hitlerijansko Musolinijevske entitete, sicer bomo prišli do tega, da bo članica Nato postala država, ki ima težave s temeljnimi evropskimi vrednotami, tolerance in sožitja.
              Ne pozabimo dejstva, da je v taborišču Jasenovac izgubilo življenje mnogo ljudi, tam je bilo 2.400 Slovencev in vsaj 282 je bilo zverinsko umorjenih. Za to ni nihče dobil nobenega opravičila. Še enkrat, prosim, da me ne razumete, da želim neka zgodovinska dejstva umetno vleči iz historije in izvajati nekatere predloge zahtev, ampak najmanj kar je, je treba reči, ne strinjamo se s tem, kar se je v zgodovini zgodilo. Samo to, in potem bomo veliko lažje to zadevo sprejeli. Ker treba je gledati naprej, treba je iti naprej, samo pri tem ne biti naiven. Hvala lepa.

              PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala, predsednik. Se še kdo javlja k repliki?

              ANTON PERŠAK: Najbrž je prav, da si neke stvari pojasnimo. Ta replika ni mišljena kot polemika ali pa zavrnitev tega, kar je bilo povedano, ampak predvsem kot razjasnitev.
V Sloveniji je kar nekaj ljudi, ki so občutljivi na te reči, kot zdaj gospod predsednik že opozarja, ampak slovenske države to do pred dvema mesecema ni nič motilo. Ni nas motila ne ta zgodovina, ni nas motilo to, kar se je dogajalo na terenu, in nesporno se je dogajalo to, da se je pač Hrvaška zanašala na politiko izvršenih dejstev in je teden za tednom, lahko rečem, določene pozicije prav fizično na terenu osvajala. Nihče se na to pravzaprav ni odzval na tak način, kot bi bilo najbrž ustrezno. Zdaj, ko je prišlo do neke, recimo temu, žariščne točke, bomo to odprli. Seveda se strinjam, nekaj poskusov je v Državnem svetu že bilo, da bi se o odnosih s Hrvaško razpravljalo, pa da bi se poskušalo tudi slovensko politiko pripraviti do tega, da bi nekatere stvari poskušali razčistiti. Vprašanje, ki se danes postavlja, je samo to, ali pred dvema mesecema, tremi oziroma takrat, ko se je na vrhu Nata razpravljalo o tem, da se Hrvaška vključi v Nato, tega nismo vedeli. Pri čemer je celo tako, da Evropska unija, ki je nekako na izročilu protifašističnega in teh konfliktov v preteklosti bila vzpostavljena, da na nek način pomenila celo nek pozitiven odgovor na to, če govorimo o članstvu Slovenije v Evropski uniji. Nato je pravzaprav tudi kot neka taka organizacija nekdanjih zaveznikov, razen pač ene teritorialno največje zaveznice, bila ustanovljena in tako naprej.       
Tako, da se mi zdi, se popolnoma strinjam s tem, da gre za vrsto vprašanj, ki bi jih bilo treba razčistiti, zlasti iz tega zgodovinskega stališča. Ampak ne delovati tako, kot da so nam danes prvič na nogo stopili. Ni res! Samo do sedaj smo se mi sami delali kot da nam nikoli niso. Zato se mi zdi, da ta reakcija, če bo Slovenija to naredila, pravzaprav ena reakcija tako malo histerična, če tako rečem in bo to po nepotrebno.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Kolega Reven, izvolite.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav, posebno predstavnikom ministrstva. Svoje izvajanje bom začel s priliko. V svojo hišo povabim soseda s katerim sva v tistem trenutku v kolikor toliko dobrih odnosih. Jutri pa pride in v tem času delal nekaj proti meni. Ga bom še povabil, ali bomo spremenil povabilo? Ali pa mu bom rekel, pridi, ko se boš spravil ste nazaj na stare tire. Sedaj grem pa na to ratifikacijo.
Ratifikacijo gledam izključno z vojaškega stališča. Tukaj je bilo s strani ministrstva rečeno, da narodni interesi so zaščiteni in da podpora, nepodpora bi škodovala Sloveniji. Jaz se s tem ne strinjam. Povabilo je bilo dano. V kakšnih pogojih? V tem času od povabila in do ratifikacije je poteklo skoraj leto dni. V tem času so se dogodili dogodki šovinista. Že na Komisiji za mednarodne odnose sem povedal, da sem te iste besede, malo drugačne kot jih je Mesi? slišal, slišal že leta 2007 na Hrvaškem, pa se intelektualni niso temu uprli. Noben intelektualec, ki je to rekel ni rekel, saj to ni res. Kaj to pomeni? Da imamo opraviti z določeno strukturo v hrvaški politiki, ki je dvolična, danes tako, jutri tako. In sedaj postavljam hipotezo. Hrvaška pride v Nato in smo skupaj v Natu. Slovensko in hrvaško enoto pošljejo skupaj na neko bojišče. Jaz osebno se ne bi upal enega takšnega šovinista s puško za mojim hrbtom, ker je vprašanje od kje bi priletelo. Ali od zadaj, ali od spredaj? Prej bi od zadaj. Zato pravim, da ni nič hudega, če se prestavi ratifikacija do tistega časa, ko bo Hrvaška naredila tisto kar je res treba. Kajti biti tovariš v boju, bojni kamerad kot so včasih temu rekli, je eno in to je zahtevno, potrebno zaupanja.
temu rekli, je eno. In to je zahtevno. Zaupanje se potrebuje. Pa ne zaupanje samo v tistega, ki izvršuje to, ampak kot zaupanje cele strukture. Osebno sem prepričan, da je pravilno, da Hrvaška pride v Nato. To je res. Samo kdaj? Takrat, ko bo izpolnila vse pogoje. Nikakor pa ne more sedaj, ko je naraščajoči šovinizem. Šovinizem je najhujša oblika kar se lahko zgodi v naciji. Isti, ki poznate teorijo kritičnih mas, veste kaj je problem, ko nek element doseže kritično maso, rata kažin. Ta kažin smo imeli v bivši Jugoslaviji. Zato bom jaz komisije podprl, kajti strinjam se da naj se to odloži. Samo odložitev od vlade, nič hudega ni, če tudi vlado tam sreča. Hrvaška, spremenili ste se, na žalost, ne moremo vas podpreti. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Reven. Kolega Kovšča. Prosim.

              ALOJZ KOVŠCA: Hvala za besedo, še enkrat. Spoštovana kolegica in kolegi, spoštovani gostje! Jaz si bom dovolil malo hudomušnosti. Verjetno ima kolega Štrukelj prav in se bi ta vlada vpisala v zgodovino pod rubriko politični primitivizem, če sedaj ne bi ratificirali te pogodbe. Verjetno bo bolj primerno, da se vpišemo pod rubriko politična naivnost, če sklenemo vojaško-politični dogovor z državo, sosednjo, ki zaseda del, naše teritorije in nad njim izvaja svojo politično in ekonomsko jurisdikcijo. Sedaj je samo vprašanje, kje se nam bodo bolj smejali. Tukaj ali tam. Jaz namreč v zgodovini poznam samo nekaj takih primerov, kjer je ena država drugi jemala teritorij, pa so bila sklenjena potem neka tovrstna enakopravna zavezništva. Verjame, da to ni nič kaj povezano s pristopom Hrvaške v Evropsko unijo. Težko mi bo pa kdo razložil, da z državo s katero imaš nerazčiščene teritorialne probleme, lahko enakopravno sodeluješ v vojaških akcijah ali pa si še deliš, mogoče deliš obrambno pristojnost nad tistim teritorijem o kateri se sporiš. Jaz bi si drznil oceniti, da so odnosi Republike Hrvaške in Slovenije zelo asimetrični. Na eni strani benevolenca naše strani, ki Hrvaški pomaga v integracije, na drugi strani pa vsa ignoranca druge strani, izvrševanje nekih dejstev in potem čakanje, kaj se bo zgodilo. Saj verjamem, da je to res, da bomo izpadli malo čudni, če zadevo ne ratificiramo. Konec koncev jo moramo zaradi mednarodne javnosti, ampak da smo se pa sami pripeljali do tega, pa verjetno ne gre zasluga nam, ki sedimo tukaj, ampak komu drugemu. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Dr. Mencinger, izvolite. Se opravičuje, gospod profesor, Arčon se je prej prijavil. Hvala lepa za razumevanje.

              MATEJ ARČON: Prvič, kar se tiče tega  podpisovanja mirovne pogodbe. Hrvaška je napovedala vojno ZDA in Veliki Britaniji. Zakaj pa oni ne zahtevajo tega, da se pač sklene mirovna pogodba.
Drug problem, kaj bo pa boljše po odložitvi. Ali sedaj bodo pa Hrvatje postali dobri kameradi, ki ne bodo streljali v hrbet?

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Dovolite, da preden nadaljujemo pozdravim med nami njeno ekselenco veleposlanico Republike Češke. Pozdravljeni! Je v redu, če vaša točka pride na dnevni red kot je prvotno dogovorjeno ob 14. uri?
Kolega Arčon.

              MATEJ ARČON: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana svetnica, svetniki, dragi gostje! Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu. Jaz sem prepričanja, da je to mnenje in ugotovitve, s katerimi se morda lahko tudi v nekem delu strinjamo, prišlo prepozno. In očitati sedanji vladi ali prejšnji vladi takšno ali drugačno držo mislim, da ni korektno, kajti na zadnjem vrhu Nata v Bukarešti je še prejšnja vlada državam kandidatkam, članicam Nato in celotni mednarodni skupnosti sporočila, da nedvomno podpira vstop Hrvaške v Zvezo Nato. Mislim, da v tem trenutku bi bilo z naše strani nekorektno, da te pogodbe ne bi ratificirali in se na nek način, če lahko rečem v navednicah, pobalinsko tudi obnašali. Ne nazadnje naše sosede, jih poznamo že vrsto let, jih ne spoznamo po njihovih dejanjih v zadnjih parih mesecih in na tak način tak pristop mislim, da bi bil tudi nekorekten. Zato tudi tega mnenja naše komisije, žal, osebno ne bom podprl. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Še kolega Korže.

              JOŽE KORŽE: Lep pozdrav vsem skupaj! Bom čisto kratek. Nato skeptikom bi rekel samo tole. V nekem smislu bi bilo prav, da bi čim prej Hrvaška prišla v Nato, ker potem bi lahko mi razforirali našo vojsko, Hrvatje bi pokrili naš teritorij s svojo vojsko, naši bi služili hrvaški vojski. Pravzaprav Hrvatje rišejo zemljevide brez Slovenije. Nedolgo sem bral, pokojni Tu?man je rekel, da mejijo na Avstrijo, Italijo, pa verjetno če bi še živel bi rekel na Nemčijo. Mislim, da je treba s Hrvati komunicirati oštro in na trdo, sicer bomo tudi v drugem delu, če sedaj ta del nekako ratificirali, v drugem delu ko bo šlo za Unijo bomo še tisti del morja, ki ga imamo, izgubili.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Zaključujemo. Se opravičujem, izvolite. Kolega Otoničar.

               VINCENC OTONIČAR: Hvala za besedo. Moram reči, da tukaj res premleva neko znanje, da v bistvu nihče od nas ne pozna niti severno atlantske pogodbe, kaj je v njej zapisano, kaj zahteva severno atlantska pogodba in ne nazadnje tudi akcijskega načrta....v Evropsko unijo. O vseh teh zadevah....Državni svet nismo bili obveščeni, kakšna so bila sporočila o napredku in da so te stvari v Natu sprejeli. O pomembnosti tega dokumenta bi jaz rekel, da je tudi mnenje pravne službe Državnega zbora opozorilo, da mora Državni zbor ta dokument sprejeti z dvotretjinsko večino. In ko govorimo o ne pokritju ali da ni v interesu nekako z Evropsko unijo, lahko povem, da deklaracija iz pariškega vrha v 11. točki pove, da Nato in Evropska unija imata skupne strateške interese. Po eni strani se te stvari pokrivajo, ker tudi v severnoatlantski pogodbi piše, da se odpravo nesoglasij in nasprotij v mednarodnih gospodarskih politikah držav članic in spodbuja njihovo medsebojno sodelovanje. Te priprave z druge strani kolikor sedaj vidimo ni bilo. In opozoril bi še na eno zadevo. Osnovni kriteriji za članstvo v Nato so urejeni odnosi s sosedami. Ali mi lahko predstavniki Republike Slovenije povedo ali imamo urejene vse odnose mi s sosednjo republiko ali pa članica v katero vstopa z ostalimi sosedami Republike Slovenije? Ko prebiram te dokumente kolikor se da v javnosti prebirati, se postavlja čedalje več vprašanj. Sicer me je to že kolega opozoril, kako naj neka država kandidatka članica pristopi v Nato, če izvaja jurisdikcijo nad ozemljem že članice Nata. To se pravi, da lahko samo mi dovolimo, da oni to delajo. Ker pa nisem strokovnjak imamo že eno vprašanje, ker se nam mudi. Najbrž ima vsaka država članica, zdaj jaz ne vem ali je to potrebno ali ne, pri akcijskem načrtu, da vsaka država ima nek varnostni načrt, katerega mogoče mora tudi predložiti pri tem akcijskem načrtu za vstop v Nato in najbrž, da tam piše katero ozemlje in kako ga bo varovalo. Zdaj, nisem strokovnjak, ne vem, zato vprašam kako bo Hrvaška varovala, do katere meje, točke svoje ozemlje in če pride do spora, ko bomo mogli skupaj posredovati na tem območju, me res zanima, niti ne bomo vedeli, če ta mejna vprašanja s Hrvaško, to ni samo Slovenija, Je Črna gora, Bosna in Srbija, ali gremo pravilno varovati te meje ali ne. Ko bomo prišli na lice mesta ne bomo vedeli ali branimo meje Nata ali branimo nekatere druge države. Vse preveč vprašanj je, in jaz mislim, dva meseca je še čas da se to ratificira. Določena vprašanja bi se lahko še razkrila v raznih debatah, z določenimi dokumenti, vseh dokumentov ne bomo mogli videti, ker so tajni dokumenti in mislim, da vse preuranjeno to sprejemamo in nič ne bi bilo narobe, če Državni zbor in mi vsi sprejmemo to malo kasneje. Ker, vsi pa imamo interes, da za varnost Severnoatlantske zveze v tem delu, v tej regiji.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Otoničar.
Besedo ima kolega Jenčič.

              MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo.
Bom izjemno kratek. Soglašam s tem, da gre za politično odločitev. In če gre za politično odločitev je seveda legitimna pravica slovenske države, da se odloči tako ali drugače. Odločila se bo pa tako ali drugače glede na odnose - politične odnose, ki jih ima s sosedo, ki je kandidatka. In če slovenska država meni, da ti odnosi niso takšni, da bi lahko ta trenutek, ne govorim za kasneje, podprla sprejem v Nato, potem je to legitimna pravica, takšna ali drugačna politična odločitev, se pravi osebno soglašam z mnenjem komisije.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Jenčič.
Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog sklepa, in sicer Mnenje k Predlogu zakona o ratifikaciji protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi, kot ste ga prejeli na klop.
Najprej ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je 32 svetnikov.
Kdo je za? (19 članov.) Proti? (12 članov.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel. Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.

              Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA. Še enkrat prisrčen pozdrav veleposlanici Češke republike, ki nam bo pojasnila prednostne naloge predsedovanja Češke republike Evropski uniji v času od 1. januarja do 30. junija 2009.
Imate besedo.

              IVANA HLAVSOVA: Spoštovani člani Državnega sveta.
Najprej eno opravičilo. Stiki med parlamentoma Češke Republike in Slovenije so tako dobri in tako pogosti, da danes se mudi na uradnem obisku v Sloveniji predsednik naše poslanske zbornice, ki je partner vašega Državnega sveta gospod Vulček s parlamentarno delegacijo. Zato jaz moram čez pol ure iti naprej, on ima ob 14.30 sprejem pri predsedniku Vlade Pahorju in moja protokolarna obveznost je, da sem prisotna. Zato sem prej opravičujem, če bom prekratka. Sedaj pa bom nadaljevala v angleščini. Za mene bo lažje, pa tudi za vas, ker vam ne bo treba poslušati mojih napak v slovenščini.
Češka Republika je prevzela predsedstvo Evropske unije s 1. januarjem, torej točno eno leto za slovenskim predsedovanjem. Najprej bi želela omeniti, da smo zelo tesno sodelovali s slovenskimi pripravami na predsedovanje in imeli smo tudi posvetovanja, vi ste bili prva država članica novinka, ki je prevzela to, mi druga. In moram reči, da resnično cenim in prav tako vsi moji kolegi na Češkem cenijo zelo tesno in odprto sporazumevanje, ki ga imamo s svojimi slovenskimi partnerji na vseh ravneh. Vse od uradnikov do ravni predsednikov vlad. To sem želela poudariti, hkrati pa tudi dajati, da gledamo slovensko predsedstvo kot na zelo uspešno, kar zadeva vsebino in tudi obliko. To je bila velika izkušnja za nas, da smo bili lahko priča vašemu predsedovanju. Češko predsedstvo se je torej že začelo. Zato bi najprej nekaj povedala o splošnem okviru našega predsedovanja. Kot veste najpomembnejši aktualni dogodki v Evropski uniji, Evropa v svetu, finančna kriza, ki prerašča v gospodarsko recesijo in ne gre le za ZDA in Evropo, temveč za cel svet. Cel svet je pretresla ta kriza in Evropska unija mora tudi sprejeti določene ukrepe, da pomaga gospodarstvom posameznih držav članic. Nekaj je bilo že doseženega v času francoskega predsedovanja, mi pa moramo s tem nadaljevati. To bo zelo zaznamovalo naše predsedovanje. Nismo mogli predvideti, da bomo začeli že prvi dan našega predsedovanja z dvema velikima krizama v svetu. To je bil tudi en nasvet, da morate biti pripravljeni na nepričakovano. Pričakovali smo določene težave z dobavo plina, vendar se je zgodilo veliko hujše, kot smo mi pričakovali, vendar predsedstvo je s tem opravilo kar se da dobro. Včeraj sem slišala, da je Slovenija dobila plin in tudi mi smo ga. Trenutno pa lahko rečemo, da je tista najhujša kriza mimo. Vendar pa lahko iz tega potegnemo določene dolgoročne nauke in to je zelo zaznamovalo češko predsedovanje v naših razpravah o energetski varnostni diverzifikaciji, o energetskih poteh, virih in tako naprej.

In potem še druga - pomemben okvir, zaradi katerega je naše predsedstvo tudi nekaj posebnega in institucionalne zadeve, ki so povezane z ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Kot veste sta dve državi v Evropski uniji, ki še nista ratificirali pogodbe. Irska - tam naj bi bil referendum v zadnjem četrtletju. In potem še Češka Republika, ki trenutno predseduje Evropski uniji. Preden sem prišla sem, sem sedela z našim predsednikom poslanske zbornice, ko se je sestal z gospodom Gantarjem in razpravljala sta tudi o tej temi. In iz prve roke vem, da Češki parlament nadaljuje s procesom ratifikacije. Ne moram vam natanko povedati, kdaj bo proces končan, vendar slej ko prej bo. Tega ne vidimo, kot oviro v naši vlogi predsedovanja.
3. točka, ki zaznamuje naše predsedstvo - to so pa volitve v Evropski parlament, ki bodo potekale junija letos. In mislim, da ima to lahko določene praktične posledice za pravne dejavnosti Evropske unije, kajti končuje se mandat Evropskega parlamenta, to bo pa tudi politično zaznamovalo predsedovanje. Potem pa je še nekaj pomembnih zgodovinskih datumov, ki bi jih želela omeniti in so tudi povezani z našim predsedovanjem. Slovenija in še osem drugih držav bo proslavilo peto obletnico članstva v Evropski uniji v začetku maja. Spomnili se bomo tudi, da je preteklo že 20 let od padca železne zavese v Evropi. To je bilo izjemno pomembno za vse nas. Za nas Čehe lahko rečem, da če bi mi kdo pred 20-imi leti rekel "na ta dan januarja, da bom tukaj stala kot veleposlanica Češke Republike in predstavljala prioritete predsedovanja", bi rekla, da je popolnoma zmešan in bi ga poslala k psihiatru. Vendar to se je zgodilo. In s padcem železne zavese in s spremembo Evrope lahko vstopamo v Evropo in zaradi tega se tudi tega spominjamo v povezavi z Evropsko unijo. Preteklo je 30 let od prvih neposrednih volitev v Evropski parlament in 60 let od ustanovitve Nata. 10 let od takrat, ko je moja država vstopila v Nato aprila. To bi bil zgodovinski okvir našega predsedovanja in ne bo vas presenetilo, da smo za moto našega predsedstva izbrali slogan Evropa brez ovir. Kot veste Evropa temelji na štirih vrednotah in na nekaterih od teh področij še obstajajo ovire, lahko tudi manjše in kar se le da si bomo prizadevali, da bi jih omilili ali odstranili. Potem pa so še tukaj zunanje ovire, kot je mednarodna trgovina, globalno gospodarstvo, sodelovanje s sosedami EU in strateškimi partnerji. Tudi tukaj bomo poskušali napredovati. Tukaj so še zgodovinske ovire, ki so tukaj že 40 let, vendar hvala bogu smo to odpravili.

Prioritete češkega predsedovanja lahko povzamemo s tremi "e-ji", to je ekonomija, energija in Evropa v svetu. 1. januarja, ko smo začeli, smo se soočili s kar nekaj več ali manj predvidljivimi ali nepredvidljivimi krizami. Gre za ekonomsko krizo, energetsko krizo, potem imamo, na primer, krizo na področju Evrope v svetu, to je bila Gaza. Kar pa zadeva ekonomijo, če povem bolj podrobno, finančna kriza je hudo prizadela svet, naša gospodarstva so se upočasnila. In moram reči, da imata Češka in Slovenija podoben razvoj ekonomskega cikla. Vsekakor se moramo spoprijeti z učinki te krize na našem gospodarstvu. Pri tem se moramo izogniti preveliki količini predpisov ali protekcionizmu. Obstaja nekaj pomembnih dokumentov, ki so že bili dogovorjeni; najpomembnejši v Evropski uniji je sklep decembrskega sveta. Kar zadeva gospodarstvo, se bomo osredotočili tudi na spodbujanje konkurenčnosti EU. Marca je vedno tisti čas, ko vrednotimo Lizbonsko strategijo. In moramo tudi v celoti izvajati notranje svoboščine na notranjem trgu, pa tu ne smemo pozabiti tudi na raziskave, razvoj in zunanjo trgovino. Kar zadeva energetiko, sem že omenila najpomembnejšo temo.
Svoje prioritete smo zastavili leto in pol pred predsedovanjem. Že takrat smo želeli poudariti temo energetike, nismo pa vedeli, da bo energetska varnost tako zelo pomembna, ko bo napočilo naše predsedovanje. O prioritetah ni odločala samo Češka, to je bila tudi ena od prioritet slovenskega in francoskega predsedovanja, in tudi naprej bo temu posvečeno veliko pozornosti. Pri pomanjkanju plina iz Rusije, čemur smo bili priče skoraj tri tedne, lahko potegnemo nekaj zaključkov. Seveda je še prezgodaj, da bi govorili o tem, kako bi morali iti naprej, vendar pa je povsem jasno, da moramo zelo intenzivno razpravljati v Evropski uniji o diverzifikaciji naših energetskih virov. Gre za diverzifikacijo poti in energentov. Hkrati se moramo tudi pogovoriti o boljših prenosnih zmogljivostih med državami, torej interkonekcijskih ali meddržavnih vodih. Moramo tudi nadaljevati s tem, kar je bilo že narejenega na področju energetske učinkovitosti in nizkoogljičnih tehnologij. In moramo se tudi pripraviti na vrh o podnebju in podnebnih spremembah v Kopenhagnu konec tega leta.
Naš tretji E, to je EU v svetu. Obstajajo tri glavne smeri, ki jih želimo poudariti. In moram reči, da to ne pomeni, da ne bomo nič naredili glede drugih stvari. To omenjam le kot tiste največje prioritete, kajti sicer bi bila moje predstavitev predolga in nezanimiva. Vzhodno partnerstvo, evropska sosedska politika v zvezi z našimi vzhodnimi partnerji. Pri tem imam v mislih 6 držav, ki so blizu EU na vzhodu, to so Ukrajina, Moldova, Belorusija, vendar tukaj je to nekoliko odvisno od razvoja dogodkov v državi, in Gruzija, Armenija in Azerbajdžan. Ne smemo pozabiti tudi na Rusijo, seveda. Vendar Rusija ima svoje ločeno strateško partnerstvo z EU. Kot drugo, zahodni Balkan. To je nekaj, kar ni treba, da v Ljubljani pojasnjujem. Imamo zelo podobna stališča kot Slovenija glede pomena vključevanja držav iz zahodnega Balkana v EU. In poskušali bomo nadaljevati, to je bila tudi prioriteta slovenskega predsedstva, seveda bomo nadaljevali, vendar kot vsi vemo iz naših izkušenj, veliko je treba storiti tudi v posameznih državah. Torej, tudi države morajo veliko narediti.
Druga ali tretja usmeritev so tranatlantski odnosi. Včeraj smo gledali inavguracijo novega ameriškega predsednika in sedaj imamo možnost, da vzpostavimo stik z novim predsednikom in njegovo vlado v imenu EU. Seveda obstajajo določene pomembne teme. Prišlo bo do srečanja na vrhu. Torej, srečanje vrh EU-ZDA. Veliko je tem o katerih bomo razpravljali z Združenimi državami: energetika, podnebne spremembe, energetska varnost, Bližnji vzhod in druge.
To je kratko nekaj o prioritetah. Seveda moram omeniti tudi, da smo v triu, predsedstva se koncentrirajo v trio. Ampak preden začne veljati Lizbonska pogodba bomo potem lahko veliko bolje sodelovali. Sodelovali smo tudi s francoskim predsedstvom pred nami in seveda imamo stike s Švedi, pripravili smo 18 mesečni program, ki je bil predstavljen na začetku julija lanskega leta. Predstavili sta ga skupaj, tudi tukaj pri vas v Ljubljani, skupaj s francoskim in švedskim kolegom. To je nekaj na kratko o naših prednostnih nalogah. Mogoče še nekaj besed o glavnih dejavnostih, ki se bodo dogajale v Češki republiki. Inavguracija predsedstva in češkega predsedstva in Evropske komisije je potekalo januarja, potem bodo ministrska srečanja. Eno ali dve srečanji sta že potekali. V Češki Republiki bo sedem srečanj na parlamentarni ravni, največje bo srečanje v Kozaku od 10. do 12. maja v Pragi, pripravljamo tudi vrhove. Ker je to prva polovica leta, bodo vrhovi podobni kot v prvem delu leta 2008, potem bo vrh z Japonsko, Kanado, Rusijo, Korejo, potem vrh trojke, potem bodo vrhovi, ki jih pripravljamo, upam, še tri vrhovi z voditelji Evropske unije in z Združenimi državami, potem vzhodno partnerstvo, potem pa še južni koridor, ki bo posvečen energetski politiki. To je vse, s kratkimi besedami od mene. Hvala vam za pozornost. Če imate kakšna vprašanja, vam bom z veseljem odgovorila, če bom vedela odgovore.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Njeni ekscelenci gospe Ivani Klavsov za predstavitev! Želi kdo besedo? Ugotavljam, da je bila vaša predstavitev, gospa veleposlanica, zelo popolna. Se vam zahvaljujem. .../Aplavz./...
Ugotavljam, da se je Državni svet seznanil s prednostnimi nalogami predsedovanja Češke Republike v Evropski uniji v času od 1. januarja do 30. junija. Pri vašem nadaljnjem delu vam želimo veliko uspeha!

              Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 12. SEJE. Pisnih pripomb na osnutek zapisnika nisem prejel. Predlagam, da o njem glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (18 prisotnih.) Smo sklepčni.
Kdo je za? (27 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 12. seje Državnega sveta sprejet.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKOV. Prejeli ste pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance glede skrajšanja roka za vračilo davka na dodano vrednost. Želi poročevalec komisije podati kratko obrazložitev? Kolega Kovšca, izvolite.

              ALOJZ KOVŠCA: Hvala. Spoštovana kolegica in kolegi!
Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na svoji seji 13.1. obravnavala pobudo o skrajšanju roka za vračilo preplačanega DDV-ja in seznanili smo se z možnostmi, da se ta DDV vrne v krajšem roku kot 60 dni tudi mnenje predstavnice Ministrstva za finance je bilo, da je realni okvir v katerem je zadeva izvedljiva ne da bi s tem ogrozili nekako finančno varnost oziroma da se bi izognili tveganju davčnih malverzacij, da je ta rok nekako 30 dni. Ob enem bi želel podati tudi informacijo, ki je bolj internega značaja, omenjene predstavnice za Ministrstvo za finance, ki pa pravi, da se podjetjem, kjer ni velikega davčnega rizika že itak ta finančna sredstva vračajo v krajšem roku, ampak zaradi izenačitve vseh subjektov smo se nekako odločili, da podamo pobudo 30-dnevnega roka za vse davčne zavezance in tudi odgovor ministrstva, vsaj v tem neformalnem delu je bil, da je to izvedljivo. Zato bi vas prosil, da to pobudo tudi podprete. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Kovščca. Želi kdo besedo? Ja, kolega Reven.

              JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Popolnoma podpiram ta predlog zaradi tega, ker je ekonomsko utemeljen. Namreč, sedanji sistem, ko je vračilo sredstev v 60-ih dnevih je za marsikaterega podjetnika ob nabavi, posebno ob nabavi osnovnih sredstev večje vrednosti, pomenilo velik finančni zalogaj. Na primer že za tistega, ki je bil mesečni zavezanec za DDV, je pomenilo, da je plačal DDV ob nabavi osnovnega sredstva ali kakršnekoli druge investicije večje, ta sredstva pa ni mogel poračunati v naslednjem mesecu v naslednjem plačilnem obdobju, ker je njegov promet bil na primer manjši, ampak je dobil ta sredstva še en mesec kasneje, kar pomeni, da je en mesec tako ali tako kreditiral brezplačno državo. Zato v imenu vseh podjetnikov iz naše regije to podpiram in mislim, da se tudi drugi podjetniki strinjajo s tem. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Reven. Želi še kdo drug besedo? Če ne...Ja, dr. Mencinger.

              DR. JOŽE MENCINGER: ../Ni vključen./...

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Saj to je do 30 mišljeno. Če želite bolj podrobno obrazložiti vam dam besedo dr. Mencinger. Je jasno? O.K. Želi kdo drug? Hvala lepa. Ugotavljamo prisotnost. 23 prisotnih.
Kdo je za? (22 članov.) Proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste vprašanje državnega svetnika mag. Dušana Semoliča glede lastništva Zdravilišča Rimske toplice. Zdaj kolega Semoliča ni tukaj. Želi kdo drug besedo v zvezi s tem? Če ne, zaključujem razpravo in predlagam da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika mag. Dušana Semoliča in predlaga Vladi Republike Slovenije da vprašanji prouči in nanju odgovori.
Ugotavljamo prisotnost. Navzočih je 21 svetnikov.
Kdo je za? Ja, bomo ponovili, tudi pri meni ni posvetilo. Še enkrat. Ugotavljamo prisotnost. Navzočih je 24 svetnikov.
Kdo je za? (24 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti ste dobili odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Petra Požuna glede priprave predloga zakona o prostovoljstvu.
Prav tako odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča za izgradnjo veletržnice v Ljubljani v Trnovskem predmestju.
16.1. in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na pobudo svetnika Petra Požuna za zadržanje izvajanja in spremembo pravilnika o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvene oskrbe.
Na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanja državnih svetnikov: Marjana Klemenca in Jerneja Verbiča v zvezi z Združenjem SAZAS.
Na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za notranje zadeve na pobudo državnega svetnika Petra Požuna v zvezi z napadom na državnega svetnika dr. Andreja Rusa.
Na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za pravosodje na pobudo državnega svetnika Petra Požuna za zadržanje izvajanja in spremembo pravilnika o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v zavodih za prestajanje kazni, zapora, vzgojnih zavodih, prevzgojnih domovih in zavodih za usposabljanje.
Za vprašanja in pobude na katera po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
S tem zaključujem točko Pobude in vprašanje državne svetnice in svetnikov.
Kolega Reven, prosim.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: .../Mikrofon ni vključen./... Ja, ali lahko.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja, proceduralno ali kaj. Kaj pa.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: .../Mikrofon ni vključen, slaba slišnost./... Ne, vprašanje imam...

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ:         Ja, pobudo pa morate predložiti. Jo bomo z vsem spoštovanjem sprejeli. Ni nobenega problema.
Kolega Kovšca, želite proceduralno?

              ALOJZ KOVŠCA: /Brez mikrofona!/

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Lahko, še posebej, če niste zadovoljni z odgovorom. Izvolite, imate besedo.

              ALOJZ KOVŠCA: Hvala. V zvezi z vprašanjem, ki je bilo postavljeno Vladi Republike Slovenije glede organizacije SAZAS-a, smo prejeli odgovor, v katerem Vlada odgovarja, da del aktivnosti oziroma določanja tarif SAZAS-a ni v skladu s pristojnostmi oziroma so določene nepravilno. Istočasno nas pa Vlada opozarja oziroma opozarja na to, da ni pristojna za razreševanje tega problema, pač pa vse pravne subjekte, ki so tozadevno zainteresirani za zaščito svojih pravic, napotuje na civilno tožbo. Tovrsten odgovor, ko se ugotavlja, da je nek subjekt, ki mu je zakonodajalec podelil status, in ta svoj status zlorablja oziroma zakon krši, odgovor, v katerem se pa oškodovanci napotijo na civilno tožbo, se mi zdi neprimeren. Ravno iz razloga, ker možnost, da ima tako pozicijo, mu je dal ravno zakonodajalec. Bolj smotrno se nam zdi, tudi na interesni skupini kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev smo bili s tem soglasni, da se Vlada s tem vprašanjem vsaj malo pozabava. Odgovor na vprašanje je pravzaprav oris obstoječega stanja, ne izkazuje pa nikakršne politične volje, da bi se to stanje preseglo.
Tu bi dal predlog, da se o tem vprašanju v Državnem svetu še kdaj pogovori, in če ne drugače, da damo tudi zakonodajno pobudo za spremembo te obstoječe situacije. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Jaz bi tako predlagal, no, da bomo praktični, da se ta pobuda na osnovi tega nezadovoljivega odgovora obdela na komisiji. Na razpolago je tudi naša pravno-analitska služba, da se naredi pravna analiza tega odgovora in potem se na komisiji na tej osnovi oblikuje stališče, o katerem bi potem kot o novi pobudi odločali. Kolega Požun je želel besedo.

              PETER POŽUN: Hvala, gospod predsednik. Jaz bom pa pohvalil odgovor Ministrstva za notranje zadeve, ki je eno redkih, ki je konsistentno, natančno odgovarja in odgovarja tudi, kaj bodo storili naprej. Zato predlagam, da jim to sporočimo. Ostali odgovori, ki sem jih dobil, so pa samo premetavanje besed, ki sem jih zastavil v svojem vprašanju, tako da z njimi nisem zadovoljen in bomo zadevo obravnavali naprej.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: V redu, hvala lepa, bomo to naredili. Kolega Verbič.

              JERNEJ VERBIČ: Hvala, gospod predsednik. Gospa podpredsednica, kolegi! Torej, popolnoma se strinjam s kolegom Kovšco. To, kar smo dobili na klopi oziroma po elektronski pošti, je zgolj opis nekega stanja, ki se vleče tam od leta 1998. Naj preberem samo nekaj, ne iz konteksta, ampak urad sicer meni, da "84. člen ZASPEN-a ni ustrezna pravna podlaga za sprejem pravilnika 98, vendar o zakonitosti akta ni pristojno odločati" in tako naprej, pa še, recimo, tarifa 98 je v skladu s takratnim veljavnim /Nerazumljivo./ združenje SAZA sprejelo brez neposrednega sodelovanja uporabnikov, urad pa je zadnjo izdal soglasje. Zato s tega mesta napovedujem posvet v Državnem svetu, skupaj s kolegom Klemencom, ki sva pobudnika tega vprašanja in skupaj s Komisijo za lokalno samoupravo oziroma s kolegom Kovšco.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Je še kakšna želja po komentarju odgovorov, vprašanj? Če ne, kot rečeno smo zaključili to točko dnevnega reda. Če se boste strinjali, če nihče ne protestira bi 5. točko Predstavitev ključnih usmeritev, ker imamo še nekaj časa pustili odprto in bi prešli na 6. točko dnevnega reda, ker ministrica pride malo kasneje. Je v redu? Nihče nima problema s tem.

              6. TOČKA DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAKLJUČKOV POSVETA FINANČNA KRIZA - POT V RECESIJO ALI IZZIV ZA NOVO GOSPODARSKO UREDITEV. Skupno poročilo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in Interesne skupine delodajalcev s predlogi zaključkov ste prejeli. Tudi predlog sklepov Državnega sveta. Predlog sklepov so obravnavale interesne skupine. Najprej sprašujem poročevalca komisije in interesne skupine, če želijo pojasniti svoje stališče? Kolega Meh.

              BORUT MEH: Spoštovani predsednik, podpredsednica, državni svetniki! Državni svet je bil eden prvih organov v tej državi, ki je glasno že v začetku oktobra opozoril slovensko javnost na prihajajočo finančno in potem v nadaljevanju tudi splošno gospodarsko krizo. Takrat smo bili z več strani deležni tudi očitkov, da trendi niso tako grozeči, kot smo jih prikazovali. Kljub temu smo se v Državnem svetu odločili, da 12. novembra organiziramo posvet Finančna kriza - pot v recesijo ali izziv za novo gospodarsko ureditev. Na posvetu smo se srečali praktiki in teoretiki. Vsi pa smo že govorili o prihajajoči krizi. Mnenja so se tudi kresala, vendar skupno vsem je bilo, da je Slovenija svojo gospodarsko strukturo prilagodljiva in mogoče zato tudi nekoliko manj ranljiva. Seveda samo pod pogojem, če bo vodila ekonomsko in fiskalno politiko v smeri zagotavljanja znosnega delovanja in finančnega trga in ustvarjanja konkurenčnih pogojev slovenskemu gospodarstvu. Predvsem industriji, ki je najbolj izpostavljena, mednarodni konkurenci in mednarodnem prepihu. Zahtevali smo, da država zagotovi dovolj likvidnosti za funkcioniranje podjetij, da vzpostavlja pogoje za varno prožnost trga v soglasju s socialnimi partnerji in razbremeni gospodarske družbe, kjer je to le mogoče. Predvsem mora država vzpostaviti kontrolo na nemenjalnih področjih.
Tam, kjer je tudi sama velika lastnica oziroma ima vpliv, to je na področju energetike, komunalnih storitev in s tem preprečiti dodaten pritisk na stroške v podjetjih. Po drugi strani pa je zelo pomembno začeti izvajati program investicij iz javnih sredstev. Ko govorimo o odkupih stanovanj, kar je bila tudi ena tema na posvetih ne smemo tega razumeti kot prikrito pomoč gradbincem, v ozadju je veliko več. S prodajo stanovanj pospešimo tudi potrošnjo trajnejših dobrin. Prodaja le-teh pa je danes že velik problem. Samo varčevanje prav gotovo ne bo dovolj. Tudi Vlada, vključno s predsednikom bo morala s to kampanjo končati. Prej ali slej se bo ta kampanja obrnila v svoje nasprotje. Vsi bodo namreč samo še gledali predsednikom in ministrom pod prste, kje zapravljajo, nihče pa ne bo več razmišljal o razvoju. Saj poznamo tisto, varčevali bomo, pa naj stane kolikor hoče. Prepričan sem, da smo sporočilo, ki je bilo dano s temi pozivi k varčevanju razumeli, da je zdaj čas, da se resnično usmerimo h konkretnim ukrepom, kako premagati krizo. Tudi se ne morem strinjati, da bi krizno vladanje države v celoti prevzela politika. V veliki meri gre za strokovna vprašanja. Zato Državni svet zagovarja, da morajo v proces biti močneje vključena civilna, predvsem strokovna združenja. Začeli smo z ukrepi za omilitev krize, ki pa ne bodo začeli takoj delovati. Zadnje za nekatere katastrofalne ocene Evropske komisije o komaj 0,6% rasti bruto domačega proizvoda v Sloveniji so za mene še optimistične. Samo poglejte, kolikokrat smo te napovedi v zadnjih mesecih že popravljali. Zavedajmo se, da je samo decembra na zavodu na novo prijavljenih 7 796 brezposelnih oseb, kar je 12% večji priliv kot v mesecu novembru in 55,8% več kot v decembru 2007. Ravno zato pričakujemo sprotno reagiranje, pa tudi korekcije neučinkovitih ukrepov. Ne strinjam se s tistimi, ki mislijo, da morajo vsi ukrepi takoj, če rečem zagrabiti, učinkovati tudi kdaj bomo udarili mimo, vendar modro od Vlade je, da si to prizna in te ukrepe popravi. Včasih bo morala Vlada tudi samostojno sprejeti kakšen ukrep. Ne pa s širokim konsenzom, kot si želi. Vendar mora vedeti, da v tem primeru prevzema tudi odgovornost. In pa še na nekaj smo opozorili. Na obnašanje Evropske unije. Evropska unija bi lahko to krizo izkoristila tudi za uveljavitev svoje konkurenčnosti, za uveljavitev svoje valute evro. Predvsem pa mora pokazati sposobnost koordinacije in preprečiti grozeči protekcionizem nekaterih velikih članic. V tem kontekstu smo se pogovarjali na tem posvetu in pripravili tudi zaključke, ki ste jih videli in prepričan sem, da so lahko dober napotek vsem nam za naprej.
Hvala.

              PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala.
Želi še kakšen predstavnik interesne skupine besedo? Želi kdo drug besedo?
Kolega Reven.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: Še enkrat hvala za besedo.
Kot sem bil na tem seminarju o finančni krizi, so bila različna razlaganja. Veliko je bilo jamranja, veliko je bilo resničnih podatkov in tako naprej. Ampak, ko se postavimo v današnji čas, pa se sprašujem - pravilno je bilo, ko je Vlada odobrila sredstva za zmanjšanje delovnega časa. To se strinjam. Manjka oziroma nikakor pa mi ne gre v glavo tistih 30 tisoč evrov omejitev za vlaganja. Vendar vlaganja v novo tehnologijo odpira nova delovna mesta, odpira večjo konkurenčnost podjetij, naj bodo mala, velika, s.p.-ji ali kakorkoli, lahko tudi kmetijska gospodarstva. Vendar se vprašamo, kaj lahko danes kupiš za 30 tisoč evrov?! Malo je strojev, oziroma lahko rečem, ker se spoznam na to področje, nič. Če hoče neko kovinsko podjetje oziroma podjetje, ki se ubada s kovinsko kupiti en CNN center je to 300 tisoč evrov. Če je kakorkoli natančne, da bo lahko z njim konkuriral. In ne razumem Vlade, da ravno v tem segmentu postavlja omejitev tako nizko. Kajti, podjetnik, ki hoče svoje podjetje ali manager, ki hoče podjetje, ki ga upravlja, spraviti na konkurenčno raven, da bo konkurenčen, da bo tehnološko zadovoljil potrebam se hujšega trga, kar se tiče preciznosti, rabi stroje, ki so dragi. In za nabavo takšnih strojev mora imeti tudi dohodninsko oprostitev. Ta je prenizka. To je ena zadeva.
Druga zadeva s to finančno krizo. Ni bilo kaj posebnega rečeno, razen kar sem se sam oglasil, so pa inovacije. Zopet v programu Vlade ne vidim podpore inovacijam. Inovacije so draga zadeva, vendar so rešilna bilka za vse vrste podjetij. Če ne bo podpore, če ne bo olajšav za inovacije, neglede kje, ne bo razvoja, ne bo delovnih mest v takšni meri, kot bi lahko bilo. Lon posli so mimo. Lon posli so slabo plačani. Treba je razvijati lastno znanje, lasten napredek, za to pa so potrebna sredstva in motivacija.
Poznamo branže, ki imajo malo manevrskega prostora, ker so že sedaj dosegle veliko. Vendar vsekakor, vsaka branža, vsako podjetje potrebuje motivacijo.  Potrebuje nove zamisli s katerimi bo prodrl na tiste dele trga, ki jim pravimo marketinška niša. In v zvezi s tem se strinjam, kar je bilo tukaj napisano, samo je bilo napisano samo s strani predavateljev, tisti ki so predavali. Pa še ena zadeva je bila pri temu značilna. Na primer finančni sektorje je razlagal, kako so zaščitene, zavarovanje njihovi krediti itn., vendar niti eden ni povedal kako bomo pa zdaj naredili, da bodo podjetniki lažje prišli do kreditov, kako bodo naredili, da bodo lahko inovatorji svoje inovacije, za svoje inovacije odprla podjetja ali druge oblike, da se bodo to realizirala. Tega pa ni bilo rečeno. Na žalost moram ugotoviti kot podjetnik in kot zastopnik tistih iz mojih področij, da kaplamo na mestu. Izgubljamo čas, čas je pa sedaj zlato. In če sedaj ne bo, zopet bom rekel vlada, ker pač je glava države, vlada povzela bolj globoke, boljše ukrepe za spodbuditev gospodarstva, se zna zgoditi, da bomo še bolj zadaj kot so nekateri, ki so do sedaj bili za nami v gospodarskem razvoju. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Mogoče samo še dodatno pojasnilo. Na mojem Kolegiju smo obravnavali tudi to točko in je bil sklep naslednji; mi smo že sredi decembra na osnovi vsebinskih izhodišč dveh posvetov, se pravi tistega gospodarjenja z državnimi deleži v gospodarstvu in tega o krizi, napravili nek dokument, ker je bilo treba reagirati hitro. Tukaj je sodeloval dr. Mencinger, kolega Meh in jaz. Tisti dokument govori o vzrokih za krizo in osnovnih predlogih smeri soočanja, instrumenti soočanja s krizo. To je pač moralo hitro it, ker če bi čakali do danes, da se Državni svet prvič izreče o krizi, sami veste, da bi zadeva bila pozna. Glede na to, da smo se mi eni prvih lotili teh razmislekov, bi bilo resnično žalostno, da bi izgledali kot da Državni svet v bistvu ne spremlja ali pa celo v tem primeru smo stvari nekoliko naprej videli. Ta material je narejen, sklep je bil pa naslednji. Ta material, vseeno je dobro, da doživi določeno verifikacijo, izpopolnitev spremembo na organih Državnega sveta, zato ga bo sekretar poslal vsem interesnim skupinam, da ga kritično proučijo, dopolnijo, da izrazijo mogoče tudi kakšne pomisleke, oblikujejo dopolnila, in da bi potem Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance integrirala to v nek kompletnejši tekst, ki upam, da bo odgovoril tudi na nekatere od dilem in izzivov, o katerih je govoril tudi kolega Reven. To samo kot pojasnilo. Sicer pa se je k besedi prijavil kolega Šuštaršič.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo. Bil sem zelo zadovoljen s potekom tega posveta, pa tudi ta predloženi dokument je načelno povsem soliden dokument, ki se pravzaprav načeloma opredeljuje o teh stvareh. Seveda pa čas opravi svoje in danes je prav gotovo čas, da bi govorili tudi o konkretnih potezah. In v tem pogledu moram reči, da sem kot slovenski državljan nekoliko razočaran. Mislim, da ne glede na to, da smo vpeti v Evropsko unijo in tudi v nekatere dejavnosti gospodarstva po tej Evropski uniji, vendarle ima Slovenija še določene potenciale, ki bi jih morala bolj radikalno začeti aktivirati.
Za mene je še zmeraj enigma, zakaj bolj odločno ne posežemo v koncept državne lastnine in začnemo razpravljati, kaj pa je tisto, kar se z vidika nacionalnega gospodarstva in naše ekonomije splača ohranjati in tudi ohraniti, če ni primerne druge kapitalske podlage in drugega lastništva, dokler nimamo kot državne lastnine. Tudi velike države, kot so Nemčija in Združene države Amerike, na to področje, da ne govorim o Veliki Britaniji, zelo pogumno posegajo in se pravzaprav slabo zavedamo, kakšne globalne spremembe se tam dogajajo.
Kar se pa tiče mojega interesnega področja, bi ob tej priliki izrazil bojazen, da tudi ni nobenih resnih konceptov, kaj narediti na področju negospodarskih dejavnosti. Razen nekaj iniciativ ministra za zdravje se pravzaprav bojim, da bo ta del nedeklarirano proizvedel finančni redukcionizem, kar pa je pravzaprav najbolj primitivna in najbolj neučinkovita oblika obvladovanja teh problemov. Dovolite mi, da za ilustracijo tega, kar govorim, navedem dva izredno karakteristična zgodovinska primera. Po mojem mišljenju je židovstvo preživelo ne samo zato, ker je imelo v jeziku in veri kulturno podlago, ampak predvsem zaradi tega, ker so obvladali denar ali z današnjim izrazoslovjem, obvladali so bančništvo. In so preživeli, prišli tudi do učinkovite države. No, drug primer se je zgodil, ko smo v drugem mandatu Državnega sveta bili povabljeni na razstavo v Celje o celjskih grofih; ne bom govoril o tem, kaj so antropologi in zgodovinarji ugotavljali. Ampak znotraj tega je za mene bilo najbolj fascinantno dejstvo, da vzpon in propad celjskih grofov je bil pravzaprav odvisen od tedanje njihove ekonomije.

Uspešnost njihove ekonomije je bil vzpon, neuspešnost njihove ekonomije je bil propad celjskih grofov, ne glede... Eden od njih je po neumnosti izgubil glavo v Beogradu(?).
Zaključil bi pa s tem, da zelo obžalujem, da smo po neumnosti zapravili koprsko banko in to jo dali praktično za nizko ceno sosedom, ki nam tako ali drugače ogroža nacionalno mejo med Slovenijo in Italijo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Šuštaršič. Mislim, da bi bilo pametno, da nekatere vaših misli na interesni skupini vključite tudi v dopolnitev tistega materiala, ko ga boste obravnavali. Pri tej točki se nam je pridružila, najprej bi želel pozdraviti gospo ministrico Zlato Ploštajner. Prosim vas še za nekaj minut, da dokončamo to točko in pa dr. Barbaro Fakin, sekretarko iz Službe Vlade za razvoj in Evropske zadeve Republike Slovenije, ki je pri točki o finančni krizi. Sprašujem, če želite v imenu službe besedo? Hvala lepa. Je še kakšna razprava? Kolegica Jerkič.

              LIDIJA JERKIČ: Pozdravljeni kolegi. To je točka, kjer sindikati ne moremo držati jezika. Jaz jemljem to točko kot poročilo iz posveta, ki je bil tri mesece nazaj in kot neko osnovo morda za nadaljevanje razprave, ki jo imamo najavljeno v zvezi z gospodarsko krizo. Od takrat se je že marsikaj spremenilo in če smo kaj razbremenili, potem smo razbremenili delavce plače. To je zdaj prvi efekt, ki se kaže posebej v dejavnosti kovinske in elektroindustrije. Zakon, ki je bil sprejet prejšnji teden je bil sprejet mimo ekonomsko socialnega sveta. To je en signal, ki ni dobrodošel v novem mandatu Vlade. Mislim, da po dolgem času se je to zgodilo, da je šla neusklajena. Z njim nismo zadovoljni ne sindikati, ne delodajalci. Nihče od nas ni vložil veta, ker bi s tem riskirali še to pomoč, ki je bila ponujena v višini 60 evrov, da jo delodajalci ne bi dobili. Povem vam, v kakšno smer to gre. Ne gre v idejo, da se 60 evrov uporabi za subvencioniranje plač, tako kot v zakonu piše. Gre v idejo, da se uporabi model skrajševanja delovnega časa, zniževanja plač za 10%, plus subvencija, ne samo to. Zdaj imamo odprta tri podjetja, ki uvajajo 32-urni delovnik in imamo celo povsem novem ideje, da se poleg tega od delavcev pričakuje še, da bi v letošnjem letu 30 dni izrabili neplačanega dopusta. Če to seštejete pomeni, da bodo te ljudje v bistvu v letošnjem letu delali tri mesece zastonj. Čisto tako na kratko. Gre za delavce, ki imajo plače v povprečju med 600 in 900 evri, večinoma. To pomeni, da tolčemo po spodnjem plačnem razredu.
To pomeni, pa naj me profesor Mencinger popravi, da pravzaprav režemo plače tam, kjer bi lahko najbolj spodbujali porabo, vsaj tako so nas zadnjič učili. Na spodnjem razredu, ki mora zapraviti tisto kar dobi, zaradi tega, ker nima itak nobene druge izbire. In čisto zastonj so demagogije okoli zniževanja plač poslovodnim delavcem. Veste, ko je razmerje 1:44 minimalne plače, potem se jaz osebno lahko odpovem 40.000 evrom plače, ne 10%. Ta demagogija je tudi na tej strani. Jaz imam vsakodnevno zelo veliko opravka z našimi sindikalnimi zaupniki, ki jih potiskajo res v kot. Postavljajo jih pred odločitev, ali boste šli v to varianto, ali boste pa vi krivi, da bodo podjetja propadla, pa da bodo..., pa bomo odpuščali, masovno, ljudje podpisujejo anekse k pogodbam o zaposlitvi, kjer se v strahu pred izgubo zaposlitve to dela. To so črni scenariji. Imamo tudi bele scenarije. Teh je zelo malo. Imamo tudi črno-bele, ampak v glavnini gredo pa prizadevanja v to smer. In če se bo s tem tempom nadaljevalo, potem jaz pričakujem, da v mesecu juniju bomo imeli zaposlene, ki bodo nosili prihranke k delodajalcu. To pa jaz mislim, da ni cilj.
Še enkrat, seveda je to nekaj, kar nas čaka na naslednjem. Jaz upam, da bolj poglobljeni razpravi tudi Državnega sveta, pa kaj več takrat. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Mislim, da tudi tukaj velja sugestija, da je take zadeve na interesni skupini velja uporabiti za dograditev materiala, ki ga dobite v dopolnitev. Kolega Meh.

              BORUT MEH: Glede na to, da predstavljam Interesno skupini delodajalcev, pač, se mi zdi potrebno intervenirati. Pa ne zaradi ugotovitve kolegice Jerkičeve, da zakon ni bil usklajen v okviru ekonomsko-socialne sveta. Tudi mi smo zgroženi nad tem. In če je to popotnica za bodoči del ekonomsko-socialnega sveta, potem se je resnično potrebno vprašati o njegovi smiselnosti. Doslej smo vedno uspeli vse ključne zakone uskladiti v okviru ekonomsko-socialnega sveta in želeli bi, da je tako tudi naprej. Vendar moram pa reči na tisto, koliko se delavce izkorišča, jaz bom kar direktno rekel, oziroma koliko bodo delali pa nosili prihranke nazaj. Jaz vam pa moram povedati, na 36 ur podjetja ne gredo zato, da bi privarčevala na delu. Ukrep 36 ur je bil dejansko v podjetjih uveden zato, ker ni dela. To je čisto enostaven razlog. In če ni dela nimaš komu izstaviti faktur, ni prihodkov in tudi ne moreš kriti stroškov, in tudi ne moreš izplačati plač. In samo to bi želel, da ko govorimo o tem ukrepu ga gledamo s te plati, ne pa da bi se želela podjetja pri tem, bom rekel, že spet odebeliti. Lahko pride do kakšnih izkrivljanj, to sem vedno rekel. Da bo kdo tudi uporabil krizo za to, da se bo nekaterih delavcev znebil, vendar podjetja, ki gredo na 36, 32 ur gredo v ta ukrep zato, ker nimajo dela in predvsem zato, da obdržijo delavce, ki znajo delati, ne pa da gredo takoj na vrat na nos v odpuščanje delavcev. In tukaj je tisti poudarek tej varni prožnosti. Mi smo zelo togi pri urejanju pa prilagajanju, pa prilagajanju problemov. Ne samo na področju trga dela, tudi na ostalih področjih, tudi na finančnem področju. In to je eno področje ali pa ta prožnost je izziv tudi za vlado, da skuša z ukrepi najti način kako se prilagaja tistemu kar se dogaja v okolju. Nihče ni tukaj samo zaradi sebe, je tudi zaradi drugih. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Sedaj pa jaz ne bi želel skrajšati diskusije. Predlagam, da to točko prekinemo in se bomo na njo vrnili. Kolega Ščernjavič bi potem se vrnil, ker bi sedajle ne želel predolgo časa gospe ministrice tukaj zadrževati in bi vam kar dal besedo.

              Pod 5. TOČKO DNEVNEGA REDA. Predstavite, gospa ministrica, ključne storitve Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in politiko v obdobju 2008-2012. Izvolite.

              MAG. ZLATA PLOŠTAJNER: Hvala za povabilo. Obenem tudi lep pozdrav vsem prisotnim. Sem vesela te priložnosti, da lahko tukaj na tem mestu predstavim službo in seveda predstavim tudi usmeritve za 2008-2012, ker verjamem, da bomo tudi skozi to institucijo vodili določen dialog in vem, da je tudi v preteklosti že ta institucija sodelovala v tem dialogu in pričakujem, da bo tukaj tudi, nastajali predlogi, ki nam bodo pomagali pri tem, da pa oblikujemo boljše rešitve in takšne rešitve, ki bodo potem resnično v dobro Sloveniji.
Opravičujem se za to zmedo, ker je bil javljen drugačen urnik. Zaradi tega sem prišla z zamudo. Mi je žal, da morate točko prekinjati. Bom poskušala sedaj na kratko predstaviti področje dela in tiste ključne poudarke, kot jih vidim sama v tem mandatu, v časovnem okviru, ki mi je namenjen bolj kot izhodišča za prihodnja srečevanja, ko bo dejansko moral biti tudi čas odmerjen tako, da bo to lahko odprta in utemeljena diskusija.
Sedaj služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko je služba, ki pokriva različna področja. Zaradi tega bom tudi svojo predstavitev nekako razdelila na dva dela. Se pravi, na lokalno samoupravo širše in potem na tisti del, ki se nanaša na kohezijsko politiko. V zvezi z lokalno samoupravo sem si sama s svojo ekipo in seveda tudi v sodelovanju z vlado na tem področju, bi morda rekla, zadala ambiciozen cilj. Po eni strani seveda okrepiti lokalno samoupravo na tisti prvi stopnji, ki jo že imamo in kjer vemo, da imamo odprta vprašanja, imamo težave, sama se ne nagibam k temu, da bi tukaj na hitro vlekli nove rešitve, ampak pred tem, da na tem področju ta odprta vprašanja preučimo in tukaj potem tudi predlagamo ustrezne rešitve.
Tukaj gre za vprašanja, ki so vezana na financiranje občin, ki so vezane tudi na status občin. Razlike med mestnimi občinami in ostalimi občinami, urejanje v tem okviru z vsebinskega vidika tudi statusa glavnega mesta. To so vsa tista vprašanja, ki se jih že lotevamo ali se jih bomo lotevali zato, da najdemo primerne rešitve. Ob enem se mi zdi tukaj tudi izjemno pomembno, da vlagamo svoje napore v povezovanje občin, sodelovanje občin glede na položaj, ki ga imamo in kjer vemo, da je ta krepitev sodelovanja, tako skozi institucionalne mehanizme, ki jih že imamo in jih je v prihodnje treba doreči in razviti, da bodo tako vsebinsko lahko zajemali tudi druga področja, kot tudi z vidika financiranja tovrstnih skupnih aktivnosti ustrezno rešeni in da bodo služili temu, da bodo občine lahko bolje, kvalitetnejše zagotavljale tiste storitve, usluge, ki jih kot skupnosti na tej ravni morajo svojim občanom zagotavljati.
Tista druga raven lokalne samouprave, ki pa se nanaša na pokrajine, je prav takšnega pomena, da sem sama presodila in da tudi Vlada presoja da to ni projekt s katerim bi lahko čakali. Zato smo si tudi zadali, da s projektom nadaljujemo in še vedno poskušamo priti do pokrajin do leta 2010 tako, da bi lahko v tem letu tudi izvolili že ustrezne organe pokrajin in jih leta 2011 tudi ustanovili. Priprava pokrajinske zakonodaje je pravzaprav trenutno na tem področju lokalne samouprave tisti ključni projekt, ki se ga lotevamo ali pa smo se ga že lotili. Pri tem po eni strani seveda izhajamo iz rešitev ali dediščine, ki jo na tem področju že imamo iz prejšnjega mandata, po drugi strani pa smo že odprli in začenjamo tisti širši dialog s stroko na tem področju, da skozi ta strokovni dialog tudi pridemo do rešitev, ki bodo izboljšale, po eni strani predloge, ki so se v preteklem mandatu izoblikovali ali po drugi strani pa tudi skozi ta strokovni dialog, da pridemo do rešitev kar se tiče samega modela regij in na to vezene  potem tudi teritorialne dimenzije regij in seveda tudi števila regij, pa posledično tudi pristojnosti regij. To se nam zdi tisto ključno vprašanje, ki ga moramo strokovno obdelati. Strokovno tukaj seveda ne mislim zgolj nekatere izmed teh strokovnjakov, ampak dejansko ta širši in strokovni dialog z vsemi, ki se v Sloveniji s tem področjem so intenzivno ukvarjali v preteklih, nekje rečemo 15-ih letih ali pa bi morda lahko rekli že skorajda 17-ih letih, ker se je ta strokovna diskusija odprla takoj po ustanovitvi Slovenije ali pa nadaljevala na drug način takoj po ustanovitvi Slovenije. In da tukaj skozi ta širok dialog z različnimi strokovnjaki pridemo do predloga, ki bo njim v strokovno podporo in ki verjamem, da bo potem v večji meri odgovarjal interesom in potrebam Slovenije na tem področju, ker pa menim, da so pokrajine nujne z dveh vidikov, prvič je z vidika decentralizacije države in uvedbe druge stopnje lokalne samouprave, kjer vemo, da s sistemom, ki ga imamo ne moremo biti povsem zadovoljni in da potrebujemo tisto raven kamor bo država lahko prenašala še naloge, ki presegajo sedaj okvir katerega zmorejo občine, po drugi strani pa rabimo tudi pokrajine z razvojnega vidika, ker tudi pri izvajanju kohezijske politike ugotavljamo, da manjko pokrajin večkrat pomeni tudi manjko nosilcev regionalnih projektov ali pa regionalnih vsebin, zaradi tega tudi takšni projekti težje nastajajo ali pa sploh ne nastajajo, kar ima potem tudi svoje razvojne posledice. Zato tudi kljub krizi in kljub situaciji v kateri se naj deva država in da verjetno ne moremo zagovarjati stališča, da je uvedba pokrajin javnofinančno nevtralna, zato smo tudi pristopili k izdelavi ocene javnofinančnih učinkov pokrajin, da bi tudi ta pogled imeli na mizi takrat, ko se bo o pokrajinah odločalo in da kljub stroškom, ki jih pričakujem in predvidevam, da bi uvedba pokrajin povzročila, razmišljamo dolgoročno in tudi te stroške pretehtamo napram dolgoročnim koristim, ki bi jih pokrajine predvsem iz tega razvojnega vidika pa prinesle v slovenski prostor. Zaradi tega tudi želimo diskusijo o uvedbi pokrajin kot druge stopnje lokalne samouprave povezati z diskusijo o regionalni politiki v Sloveniji. Mislim, da v preteklosti se je tu premalo iskalo povezave, mi smo hkrati z obnovo aktivnosti na področju priprave pokrajinskih rešitev pristopili tudi k izdelavi ali pa bi rekla dodelavi razvoju politike regionalnega razvoja z različnimi instrumenti in ukrepi, ki bodo lahko podpirali uvajanje in potem tudi delovanje pokrajin, ker s pokrajinami in z ustanovitvijo pokrajin se država ne sme in ne more odreči regionalni politiki, ampak mora biti regionalna politika dopolnilo pokrajinam in s tega vidika potem tudi moramo razviti različne instrumente regionalne politike, ki bodo po eni strani še vedno tudi z državno pomočjo skrbeli za skladnejši regionalni razvoj med različno razvitimi pokrajinami, ker se nam bo ta dejanskost, ki jo danes imamo med razvitejšim zahodnim delom in manj razvitim vzhodnim delom ohranjala tudi skozi pokrajine, po drugi strani pa poleg tega nivoja je, menim da prav, da država razvije svoje instrumente tudi za spodbujanje razvoja manj razvitih funkcionalnih območij znotraj pokrajin, ki imajo posebne potrebe, posebne ali strukturne probleme, ali gre to za neka zgodovinsko manj razvita območja. Tukaj že imamo določene izkušnje. Da vam morda zadevo približam: Posočje, program Soča 2013, kot posebna oblika regionalnih spodbud za manj razvito območje vezano tudi na hkrati reševanje posledic potresa. Po drugi strani smo imeli take posebne programe kot so zapiranje rudnikov in tovrstnih instrumentov. Tovrstne instrumente moramo razviti tudi v okviru pokrajin in jih bo v prihodnje morala izvajati država. Tako, da smo si kot služba zadali v bistvu dva cilja. Po eni strani razvit in pripraviti zakonodajo na področju pokrajin, po drugi strani tudi pripraviti ustrezne spremembe zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razviti regionalno politiko, ki bo lahko podpirala razvojna prizadevanja tako pokrajin kot tudi znotraj pokrajin.
Obenem, ker je do pokrajin še zmeraj tudi, če jih imamo volitve leta 2010 in jih ustanavljamo leta 2011 še vedno daleč in procesi morajo teči tudi vmes in do takrat. Hkrati smo si zadali za nalogo, da sedajle v začetnih mesecih poiščemo tudi rešitve s katerimi bi za to prehodno obdobje predvsem okrepili institucionalni sistem na regionalni ravni, da bi lažje predvsem z vidika razvoja odigral tisto vlogo, ki mu gre, tako z vidika izvajanja regionalnih razvojnih programov, ki so bili pripravljeni za potrebe razvoja razvojnih regij, kot seveda tudi z vidika potrebe črpanja sredstev iz različnih operativnih programov.
V kolikor sedaj preidem, da se bom držala svojega časovnega limita, če preidem na področje kohezijske politike. Tukaj nas tudi čaka obilo nalog. Služba vlade ostaja organ upravljanja za področje kohezijske politike, seveda, v tesnem sodelovanju službe vlade za evropske zadeve, za razvoj in evropske zadeve, kjer bomo skupaj vodili po eni strani izvajanje kohezijske politike, po drugi strani pa seveda tudi priprave na prihodnje obdobje po letu 2013, se pravi na novo finančno perspektivo.

Pri tem je naša služba, predvsem tista služba, ki bo skrbela za implementacijo sedanje perspektive in v tem smislu smo si na tem področju tudi zadali naloge. Kot organ upravljanja moramo najprej opraviti analizo sedanjega stanja, kar je bilo v veliki meri že opravljeno v decembru in v januarju, da po eni strani ugotovimo kakšen je pravzaprav ta sistem črpanja, kakšni so postopki, kje imamo tukaj manevrski prostor za večjo učinkovitost poenostavitve, izboljšanja, ker vemo, da so postopki zahtevni, velikokrat prezahtevni in cilj službe je dejansko optimizacija črpanja skozi racionalizacijo postopkov in skozi, potem tudi večjo učinkovitost delovanja celotnega sistema črpanja na tem področju. Naloga je zahtevna, zaradi tega, ker v tem procesu poleg organa upravljanja, sodeluje še deset ministrstev in ena služba, kot vsebinski nosilci različnih vsebin kohezijske politike in pa seveda tudi plačilni organ na Ministrstvu za finance oziroma še druge institucije, ki so v celotni sistem vključene, Urad za nadzor proračuna in pa Računsko sodišče kot kontrolna organa. V kolikor želimo dolgoročno zagotoviti čim bolj učinkovit sistem, moramo v bistvu izboljšave pripravljati skupaj na ravni celotnega sistema in to so tiste aktivnosti, ki jih že peljemo in jih bomo tudi pospešeno peljali v naprej, prvič zaradi tega, da se že sedaj poiščemo možnosti za izboljšave, po drugi strani pa seveda, da je to tudi sistem, ki se hitro odziva na opozorila in ki hitro reagira na tistih področjih, kjer lahko, da prijaviteljem projektov, nosilcem aktivnosti v čim večji meri omogoči uspešno izvedbo projektov, obenem pa seveda zagotovi tisti del, ki ga kot organ opravljanja in kot celoten sistem moramo zagotavljati, da je skladen s temi našimi pravili, zakonskimi določili in pa tudi z določili Evropske unije. Obenem služba na tem področju skupaj s Službo Vlade za razvoj in ekonomske zadeve, že sedaj pa bo tudi v prihodnje, pelje aktivnosti z vidika uporabe kohezijskih sredstev za potrebe reševanja krize, kar je bila vaša prejšnja točka, kjer se išče različne možnosti kako tudi kohezijska sredstva uporabiti v teh časih, ne toliko, čeprav tudi na nekaterih področjih za reševanje socialnih težav, ampak predvsem z vidika uporabe teh sredstev za razvojne potrebe podjetij in gospodarstva, čemur so kohezijska sredstva v veliki meri tudi namenjena in se jih moramo na ta način v prihodnje tudi posluževati.

V okviru kohezijske politike bo služba tudi posebno pozornost namenjala cilju 3, to je tista oblika sodelovanja, teritorialnega sodelovanja, ki ga ravno tako omogočajo evropska sredstva in je Slovenija tukaj vključena v različne programe sodelovanja na čezmejnih območjih z vsemi sosednjimi državami za te namene in pa seveda tudi z regijami ali državami EU. Za te namene je v sedanji finančni perspektivi Sloveniji namenjenih nekaj čez 100 milijonov sredstev, 104 milijonov sredstev. Je pa obenem to tudi priložnost, da skozi dobro izvajanje teh programov in pripravo tudi ustreznih institucionalnih struktur in rešitev se Slovenija pripravi na naslednjo finančno perspektivo, ko naj bi EU temu načinu teritorialnega sodelovanja dala v prihodnje tudi večjo finančno težo. Da bo Slovenija tudi takrat lahko sebi zagotavljala uspešno črpanje sredstev, ko vemo, da na kohezijskih sredstvih nam bo višina sredstev bistveno bistveno upadla.
Toliko morda na kratko o glavnih poudarkih. Nisem se dotikala tistih področij, ki so nekako redna oblika našega dela in ki so številna, od pomoči, ki se nudi združenjem občin, skupnosti občin, rednega sodelovanja z občinami, podpori lokalni samoupravi skozi različne oblike omogočanja vključevanja ali skrbi za vključevanje v zakonodajne postopke in pa seveda tudi vse tiste aktivnosti, ki jih služba Vlade pelje kot nosilec določenih proračunskih postavk skozi katere se financirajo tudi aktivnosti občin. To ne pomeni, da temu ne bomo posvečali pozornosti in da na tovrstnih področjih ni težav ali da jih ne zaznavamo. So, se jih bomo tudi lotevali, poskušali tudi izboljšati naš del dela. So pa to tista področja, ki so morda že bolj utečena in ne bodo v tem štiriletnem mandatu doživljala tako korenitih sprememb, kot ta področja, ki sem jih posebej izpostavila in omenila. Toliko na kratko.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospa ministrica. Hvala lepa za vašo predstavitev. Prijavil se je kolega Peršak, potem kolega Reven.

             ANTON PERŠAK: Spoštovana gospa ministrica! Jaz se vam zahvaljujem za to obrazložitev vaših prihodnih ukrepov, kot je bilo razumeti. Pa bi dve, tri stvari komentiral, pa mogoče v zvezi s tem tudi kaj vprašal. Če sem prav razumel ste rekli na začetku, da bo usmerjeno delovanje v ojačanje ali izboljšanje položaja občin. Zanima me ali je s tem mišljena s tem, če lahko rečemo, avtonomija občin. Danes se namreč srečujemo s tem, da je ustavno zagotovljena lokalna samouprava, avtonomija lokalne samouprave, ampak zakonodaja je, ali potem podzakonski predpisi so napisani tako, da praktično občina odloča dejansko samostojno minimalno. Na večini področji pa sploh ne, ampak samo implementira, da tako rečem, ali svoje odloke prevaja, že zelo natančno predpisane in omejene naloge, ki jih določa zakonodaja v celoti. In to, kot pravim, zelo omejevalno, navzgor, navzdol in tako naprej.
              S tega vidika se mi zdi zelo pomembno tudi to, ker je bila prejšnja točka takšna, pa še ni dokončana, vloga občin v tem času tako imenovane krize. Zdaj občine so tudi investitorji, mi pa vsi opažamo, moram reči, ne samo tisti, ki nam je Zakon o financiranju občin odvzel sredstva. Tudi v ostalih občinah opažajo, da se ta obseg sredstev za razvoj radikalno zmanjšuje z novimi in novimi predpisi države. Zakaj? Zato, ker država daje občinam vedno nove zadolžitve, dostikrat brez finančnega pokritja, še bolj neprijetno, da tako rečem, pa je to, da z vsakega ministrstva ljudi napotujejo na občine. Govorim zlasti o šolstvu, socialnem področju in tako naprej. Kadarkoli se ljudje pojavijo ali pa kakšne skupine pojavijo s kakšnim vprašanjem, ki ima tudi svoje materialno ozadje, se jih napoti na občine. Kadar starši zahtevajo, da naj bo vzgojitelj v prvem razredu prisoten dve uri več rečejo: Ja, mi s tem strinjamo. Pojdite na občine, naj občine plačajo to. Pravilnik je o vrtcih in tako naprej, da ne govorimo. In dejansko, upal bi si reči, takole čez, ker pač na to nisem bil pripravljen, palec, da so se zaradi teh stvari, se pravi zaradi novih nalog, ki na videz nimajo materialnega učinka, pa ga v resnici imajo in zaradi tega pošiljanja, da tako rečem, ljudi na občine. V zadnjem letu dveh za več kot 10% zvišali tekoči odhodki od transferjev občin. Ali pa je občina razglašena za nehumano, asocialno in tako naprej. In to se mi zdi pomembno v tem kontekstu krize, ker se bojim da bo tega pošiljanja na občine še več, hkrati pa občina ne bo mogla izpolnjevati tistega, da bi imela kakšna vlaganja in bi na ta način dala gradbenim firmam, industriji delo in tako naprej. To je ena stvar.
              Druga stvar, ki se mi zdi izredno pomembna, no dobro, moram reči, da sem skeptičen do tega kar ste rekli, da boste nadaljevali na dediščini prejšnjega mandata kar zadeva pokrajine, ker mislim, da je tisti koncept bil do te mere zgrešen, da ga ni mogoče v enem letu popraviti in da dvomim, da je na podlagi tega mogoče priti v enem letu, ker to pomeni, da bi morali letos zakonodajo sprejeti, če bi hoteli volitve drugo leto. Zaradi tega se mi zdi pa toliko bolj važno to kar ste rekli, da je treba nekako okrepiti institucionalno sistem odločanja in tako naprej, neko efektivnost tega kar zdaj deluje kot statistične regije. Zaradi tega, ker problem teh statističnih regij je, da se zelo težko karkoli zmenimo, da zelo težko o čemerkoli odločimo, da vsaka odločitev traja najmanj pol leta preden vsi podpišejo po tisti regiji nek sklep in da zaradi tega so stvari malo učinkovite in se mi zdi to kako to narediti bolj učinkovito moram reči bolj pomembno ta trenutek kot pa to kaj se bo  zgodilo z zakonodajo o pokrajinah v tem letu.
              No, in ne nazadnje bi nekaj rekel še o tej kohezijski. Jaz mislim, da če se tu ne bo spremenil v Sloveniji, v državi nekaj na tem področju, da bodo rezultati še naprej takšni kot so bili očitno v zadnjem obdobju, ko smo govorili o strahotni sposobnosti Slovenije za črpanje, bali smo se že ali bo sploh denarja v Evropski uniji zadosti, potem pa smo ugotovili, da smo izčrpali de facto nič tako rekoč skoraj. V čem je problem? Problem je v ministrstvih. Vam povem iz prakse, tukaj je še en župan iz iste skupine občin, tri leta se ukvarjamo z nekim projektom, najprej so nas hujskali naj ta projekt napravimo v celoti, potem, ko smo po dveh letih izgube, da smo pripravili projekt vreden 36 milijonov evrov, se je čez noč moral ta projekt zmanjšati na 12 milijonov evrov, kar pomeni, da ga v resnici sploh ni mogoče uresničiti, ker je preprosto takšne narave, da je dražji kot je 12 milijonov evrov, da smo zdaj izvedeli, da gremo nazaj na velik projekt, v resnici nismo naredili pa še nič, tri leta smo izgubljali energijo, voljo in tako naprej, prišli pa smo samo do vrat nekega uslužbenca na Ministrstvu za okolje in prostor ali uslužbenke, ki nam je vsakič znova, da tako rečem, pokazala vrata z neko novo nerazumljivo zahtevo. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Reven ima besedo.

              JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Pozdravljam gospo ministrico, da si je vzela čas. Kot prvo imam vprašanje. Občani smo se odločali v kakšnem obsegu katere občine naj skupaj tvorijo pokrajino. In moje vprašanje se glasi: ali bo vaše ministrstvo upoštevalo željo občanov ali bo vse skupaj porinilo politično pod pult?

Zakaj to govorim. Tisti, ki so se kadarkoli ubadali s kakršnimkoli medobčinskim projektom, točno vemo, kaj bi mogla pokrajina delati. Točno vemo, da bi mogli biti tam sposobni, napredni ljudje, točno vemo kakšen je ta obseg. Vemo pa še nekaj. Pri projektih, pa kakršenkoli je bil, ki so bili skoraj do konca speljani in je potem prišla druga garnitura in jih je porinila pod mizo in začela "jovo na novo", se je izkazalo, da je zmeraj problem. Zato na podlagi vašega izvajanja sem skeptičen okoli tega. Samo en projekt, ki ga poznam do sedaj, to je projekt "Germinit", je bil uspešen zato, ker ste ga porini pod mizo, ker je prišel do faze, ker se ni dal izvajati. Zakaj to govorim. Občine, ki jih zastopam, to so od Bovca do Idrije, v teh občinah so se ljudje izrazili, da hočejo biti v Severno primorski regiji. Kot sem poslušal razprave iz Državnega zbora, sem videl, da takratna opozicija temu nasprotuje. Kako je možno nasprotovati volji ljudi. Mi vemo kakšne so naše potrebe. Naši občani, vedo kaj je potreba in zakaj. Poglejte. Sedaj se bo začela spet procedura od začetka. Občine nujno potrebujejo za medsebojne, projekte, ki obsegajo več občin, bi potrebovale danes denar, ne jutri. Danes bi potrebovale pokrajine, ne jutri. Danes bi rabile pokrajine, ne jutri, saj ne morejo konkurirati nikjer. Vemo kako je težko dve občini spraviti na isti imenovalec. Osebno, če se župana ne razumeta ali kakorkoli. V takih primerih vidimo, da bi bila pokrajina s sposobnimi ljudmi, ponavljam, s sposobnimi ljudmi, ne politično nastavljenimi tisti gonilni element razvoja občin.
Samo še nekaj bom povedala. Upam in želim vam, da bomo vsi skupaj dosegli projekt, da bodo pokrajine zaživele. In da bodo tam taki ljudje, ko boš prišel na pokrajino, da se ne bo zgodilo to, da ne veš, kdo bolj miga, tisti, ki sedi za pisalno mizo ali fikus tam v kotu. Da bomo imeli sposobne ljudi, še enkrat ponavljam sposobne. Ker zmeraj, kot sem rekel, prej je kolega Peršak rekel, ja saj .../Nerazumljivo./... ja. Poglejte, kot predsednik nadzornega odbora Občine Idrija, smo prišli do, zakaj občina ni bodila denarja iz Norveškega sklada. Zaradi ljudi, ki so delali na tem. Potrebno je postaviti na določena mesta strokovnjake, ki obvladajo zadevo ne glede, kje so, kako se pišejo, kakšne barve so in pa čim prej vzpostaviti pokrajine. To bi jaz polagal na srce vaši službi. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Gospod Štrukelj ima besedo.

BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala gospod predsednik. Spoštovana kolegica in kolega. Pozorno sem poslušal ministrico. Zahvaljujem se ji za predstavitev, zlasti kar se tiče vprašanj, povezanih s pokrajinami, o katerih smo o katerih smo v Državnem svetu razpravljali tudi v preteklem mandatu. Pa bi se zgolj rad prepričal, da sem dobro ujel, če se ne motim, pomemben obrat tako rekoč v samem izhodišču nastajanja koncepta ali pa če hočete predpostavk za ustanavljanje pokrajin. Ministrica je rekla, da ustanovitev ne more biti javno finančno nevtralna, kar smo poslušali to mantro, ki je imela za seboj izraziti političen podstart v prejšnjem mandatu. Tu vidimo tudi deluje ženska racionalnost, seveda, pokrajine bodo stale in bodo finančno zahtevale nekaj denarja. Iz tega se na nek način nadejam, da bo prišlo tudi bolj racionalen pogled na število pokrajin, kajti ko smo enkrat rekli, da nekaj stanejo, pomeni tudi, da jih ne moremo imeti 16, 20 ali 45, kar je bilo v prejšnjem mandatu pravzaprav iz te temeljne predpostavke, da ne bo nič stalo, se je dalo potem licitirati na tako ogromno številko pokrajin. In jaz vam želim tukaj mirno roko pri tej presoji. Vem,da se sedajle ne boste ujeli v odgovore koliko jih bo in kakšen je ta okvir v katerega boste zagovarjali. Vsekakor pa bom v vsakem primeru podprl vsak predlog, ki bo predlagal bistveno manjše število pokrajin, kot je bilo predlagano v prejšnjem mandatu. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Štruklej. Besedo ima dr. Golob.

              PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Pozdrav gospe ministrici! Spoštovani kolegi! Nisem se prej oglasil, ko je kolega Otoničar pripeljal težko altelarijo, niti ob češki veleposlanici, ampak sedajle me je izzval kolega Reven z mislijo, da je prav, da si je gospa ministrica vzela čas in prišla v Državni svet. Državni svet je organ v katerega pravzaprav ni treba, da si ministri vzamejo čas, vprašanje je ali si nismo mi čas vzeli. Namreč, ta tematika lokalne samouprave je tema za 22 kolegov, ki so tukaj, ki so najbolj avtentični predstavniki tovrstnih interesov, da jo ministrstvo stalno informiran in išče njihov odgovor pri naboru skupne pameti. Torej, jaz pričakujem obisk gospe ministrice še večkrat z vsemi inovacijami, ki jih bodo na ministrstvu pripravili, da jih preveri pri predstavnikih lokalnih interesov. Lokalna samouprava je zibelka za demokracijo in tam se formira tista osnovna ideja, ki gradi demokracijo in potem preide v obliko države, seveda mora imeti to eno kritično maso, če ne to nima nobene resne podlage in se takšne oblike pretiranega samozadovoljstva na občinah in pokrajinah hitro razvodenijo tako na gospodarskem kot na drugih razvojnih področjih. Kljub vsemu je država tisto kar imamo in bi morali biti prvo ponosni na razvojno močno, gospodarsko močno, kulturno močno in kakorkoli respektabilno državo kateri črpamo glavno bogastvo. Jasno, to izhaja iz regij, vendar te regije morajo imeti tudi kritično maso kvalitete uma, znanja, denarja in organizacije. In to imejte tudi gospa ministrica v vidu, ko boste pripravljala paket za leto 2011. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, dr. Golob. Besedo ima gospod Šuštaršič.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz se oproščam, ker sem malo zaradi dolgega aktivnega življenja obremenjen s spominom, ampak meni je živo v spominu kako smo nekoč sanjarili kako bodo interesne skupnosti učinkovite, kako bo vse to krasno funkcioniralo, če pa danes naredimo oceno tistega obdobja bomo pa ugotovili, da smo tedaj pravzaprav imeli kar precej javnega denarja, pa da smo odlično zabremzali razvoj na področju družbenih dejavnosti. Torej, smo se organizacijsko napačno lotili. Zato ne mi zameriti, da sem jaz do tega navdušenja za pokrajinsko organiziranost delno skeptičen. Razumem, da občine rabijo neki integrativni sistem, to je čisto v redu, ampak, če pa bomo regionalno organiziranost porabili zato, da bomo disfunkcionirali recimo socialno politiko, invalidsko varstvo, šolstvo, pa še kaj drugega kar pravzaprav v Sloveniji kar solidno funkcionira, seveda bomo pa naredili medvedjo uslugo sami sebi in naši državi. Poglejte, teoretično gledano je človeška civilizacija ../nerazumljivo./...to je tradicionalna, funkcionalna in interesna in mene predvsem zanima, da z vidika učinkovitega funkcioniranja slovenske države in tudi njene sposobnosti za tekmovanje v okviru Evropske unije organiziramo tudi lokalno samoupravo in regionalno organiziranost tako, da bo ta učinkovito podprta ne pa v škodo. Na koncu bi pa dodal, da mi smo neverjetno podvrženi težnji po tej procesualni birokratizaciji. To je nekaj neverjetnega. Hvala lepa za enkrat.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala.
Kolega Ozimič ima besedo.

              MILAN OZIMIČ: Hvala lepa za besedo.
Zdaj, v glavnem se je vrtela debata tistih, ki nekako niso v Interesni skupini lokalnih interesov in ki nekako dejansko predstavljajo neke funkcionalne interese z nacionalne ravni. In v tem pogledu seveda spoštujem njihovo mnenje. Vendar, če se spomnimo, da smo imeli podobne debate in razmišljanja, praktično skozi zadnje leto z novimi svetniki, s tistimi, ki smo pa že nekaj časa tukaj notri, pa smo podobne usmeritve, razlage in hotenja slišali že nekajkrat in žal se nobenemu od sedanjih poskusov pač ni posrečilo priti do želenega cilja, to je do vzpostavitve neke pokrajinske organiziranosti. In zdaj seveda v tem kontekstu bi nekako spomnil, da lokalni interesi, predstavniki lokalnih interesov, ki so v tem Državnem svetu večinsko zastopani, pa tudi cel Državni svet je prizadevanja za regionalizacijo v prejšnjem mandatu podpiral. Ne govorim o enotni podpori, o mnogih dilemah, ampak vendarle je v tej hiši, v tem našem organu prevladalo spoznanje, da pokrajinsko organiziranost Slovenija potrebuje, ob vsej svoji državotvornosti in nacionalne ravni, da rabi tudi pokrajinsko in učinkovito občinsko lokalno samoupravo, ki bi kot takšna lahko pomenila, oziroma lokalci smo prepričani, da bi pomenila tudi neko novo razvojno možnost, nek nov razvojni potencial, neko novo razvojno dinamiko v Sloveniji in da bi sprožila tisto iniciativo in, ne vem, malo poetično rečeno, neko energijo, ki bi lahko Slovenijo popeljala na bolje. Jaz pričakujem, da bo dejansko ministrica nadaljevala tudi na tej osnovi, ki je bila dosežena že v prejšnjem mandatu. In se ne bi strinjal s tem, da ni možno, ker na tistem delu je bil za mnoge občine, pa če hočemo tudi za mnoge predele Slovenije sprejemljiv koncept, seveda pa je kot problem pokrajinske organiziranosti nekako najbolj izpadla Ljubljana z okolico, torej center v katerem tudi nekako gospod Peršak pripada in tudi z eno negativno izkušnjo, manjka sredstev, potem človek ne more biti zadovoljen pri financiranju, konkretno vaše občine, in to nekako tudi vpliva verjetno na celoten pogled. Ampak mislim, da bi si morali prizadevati naprej, da do te pokrajinske zakonodaje čim prej pridemo in da po tej poti začnemo jo potem tudi razvijati. To sem že večkrat povedal. Dokler se bomo mi o nečem pogovarjali ne bo premika. Če se nekaj odločimo in tudi če se pokaže, da ni najbolje še vedno imamo možnost spreminjati. Dokler pa prvega koraka ne naredimo, pa tudi nimamo kaj popravljati in tudi nimamo kaj vrednotiti in ne negativnega, ne pozitivnega učinka. Pričakujem, da bo iz pokrajinske organiziranosti, to je na nek način tisti korak, ki najbolj stoji v zraku, ali se ne premakne nikamor, narejen. Novi ministrici želim, da bo na tem projektu uspešna. Štiri njeni predhodniki, ali ministri, ali državni sekretarji, ali jih je bilo celo pet, na tem področju niso bili uspešni. In tudi takoj na začetku, če se vrnem čisto nazaj, prvi poskus ustanavljanja pokrajin je bil z ustanavljanjem občin leta 1994, ker je bil takratni začetni poskus, da bi to nastalo sočasno. In že takrat je en del pomagal in še do sedaj ni prišel do potrebne sape in energije. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Če dovolite, dobrodošle so vse informacije, dileme, vprašanja, ampak mogoče bi bilo smiselno, da čim prej damo besedo zopet za povratne informacije ministrici. Kolegi svetniki, če želite še, predvsem v smislu neinternega polemiziranja, ampak predvsem v naslavljanju določenih vprašanj, dilem, sugestij ministrici bi prosil, da usmerite svojo diskusijo. Prvi je kolega Korže.

              JOŽE KORŽE: Lep pozdrav, gospa ministrica. Ponosen sem, da poznam gospo ministrico in ne dvomim, tudi vam lahko rečem, da ne dvomim, da bo tiste cilje, ki si jih bo zastavila tudi uresničila. In mislim, da bo šel razvoj pokrajin in vseh drugih stvari v tej smeri, ki jih je povedala in tudi bodo uresničeni.
Kar se tiče pa črpanja evropskih sredstev bi pa rekel takole. Črpanje evropskih sredstev ni samo problem črpanje. Problemi so projekti in mislim, da je to stvar občin. Če občine izvedejo dobre projekte in s temi projekti kandidirajo, pa sredstva dobijo, potem je bolj problem servisirati ta sredstva, kot jih pridobiti. Veste, da je potrebno vložiti približno 30% svojih sredstev in tu nastanejo problemi za nekatere občine, ki ne morejo enostavno niti se zakreditirati niti svojih lastnih sredstev nimajo dovolj. In to je problem, ne problem črpanja pa ministrstva, pa ne vem koga še, ampak problem je občina, dober projekt zastaviti pa ga plasirati na ministrstvo. Mislim, da takšne občine, ki smo v preteklem času kar....projektov pa tudi po zaslugi zdajšnje ministrice pridobili, zdaj se pa srečujemo s tem problemom kako servirati določena sredstva, ki jih dobimo iz Evropske unije.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Korže. Besedo ima kolega Lampret, potem pa Darko Fras.

              JERNEJ LAMPRET: Lep pozdrav gospa ministrica, kolegi, kolegica! Stvar se mi zdi tega ministrstva, da bi bilo potrebno začeti čisto drugače. Vprašati, dragi kolegi, kakšne probleme pa imate v letu 2009, da boste speljali sploh program ob recesiji, kako boste zagotavljali sredstva, tako kot je moj kolega rekel, tista sofinancerska sredstva za velike projekte? To je zdaj osnovno vprašanje. kako boste speljali otroško varstvo ob novem zakonu, ki mnogo poseže v občinski proračun? Potem vse tisto kar je gospod Peršak povedal, to so osnovne stvari na katere mi ne najdemo odgovora in ministrstva, ki imajo samo velike projekte, zadaj pa govorimo o lokalni skupnosti, mislim, da ne zadenemo tistega kar bi morali, kajti iz tega, ko imamo mi tako velike probleme, da konec koncev staknemo pa ob novi zakonodaji resor vseh resornih ministrstev, ki jih imamo 17, po moje, drugače nekaj manj, imamo toliko težav, ker ni nobena stvar, ki pride, preverjena, ne koliko nas stane, ne kako po vsebini te zadeve speljemo. In to je tisto vprašanje. In jaz bi želel enkrat, da bi ta zbor, vsaj ta del, ki ima interes po.../nerazumljivo./... v ta Državni svet, da imamo enkrat takšno vprašanje, ne da puščamo župana tam, da ga obešajo češ: "ne narediš tega, ne narediš tega, zakon je pa tak", zakon pa vemo kako je sprejet, naredimo enkrat analizo po občinah tako primestnih, mestnih, velikih, manjših pa bomo videli kako so nekatere občine podhranjene na določenem resornem delu, na določenih aktivnostim proti drugim....neke kriterije ponovno vzpostaviti, ne če je zakon že star 10 let, ko se je v družbi spremenilo že čisto vse, mi pa še zmeraj mahamo s tem, da moramo to tako tudi opraviti. Tukaj je delo resornega ministrstva.

Pokrajine so v redu, so lahko, lahko jih pa tudi ni. Kot vidite, lahko živimo tudi brez njih. Če pa bodo pokrajine takšne, da bodo res povezovalne, da bodo integrirale, kohezijsko delale tako, kot je treba, potem jih najbrž vsi skupaj želimo. Drugače pa je treba začeti spodaj in od nas prenašati in videti kaj zdaj pomeni otroško varstvo, kaj zdaj pomeni brezposelnost pri zavarovanju ljudi, ki bodo prihajali na občino. Kaj to pomeni?! To je treba pogledati!
Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja. Kolega Fras.

              DARKO FRAS: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana gospa ministrica s sodelavcem. Kolegi, kolegice.
Kot predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj sem želel nekaj svojih razmišljanj tudi ob tej uvodni predstavitvi predstaviti. Najprej se moram opravičiti, ker nisem uspel slišati celotne predstavitve, verjamem pa da se bomo lahko kasneje še velikokrat seznanili, ne samo s prioritetami, ampak tudi konkretnimi projekti in programi. In seveda upam, da bo ministrica večkrat prišla tudi v Državni svet, kot je kolega Golob prej omenil, morebiti preverjati utrip, tudi stališča, mnenja glede rešitev, ki jih boste snovali in pripravljali in da bomo lahko tako skupaj doprinesli k bolj kvalitetnim in bolj usklajenim rešitvam. Ob tej priložnosti, ob prvem obisku vam želim tudi uspešno delo v celem mandatu in da bi vam tudi v čim večji meri uspelo izpeljati projekte, ki so pred nami. Seveda pa ste pred velikimi izzivi, kar nam je vsem jasno, zlasti projekt regionalizacije oziroma pokrajin. Kot vemo, je že nekajkrat nasedel, če se lahko tako izrazim, na čereh in jaz tudi ocenjujem, da bo tudi tokrat to zelo velika avantura in da bo ta projekt verjetno terjal še kar nekaj časa, da bomo prišli, predvsem tudi na političnem nivoju do neke usklajene ali višje stopnje konsenza. Vemo, da bo potrebno doseči dvotretjinski konsenz in da se pri tem ne bomo mogli izogniti nekim osnovnim izhodiščem oziroma ugotovitvam, ki so bile danes tukaj že izpostavljene, da jih ne ponavljam. Bi pa mogoče opozoril samo na to, da se mi zdi ravno tako ob številu pokrajin, torej koliko jih bo in kako bodo velike, pomembno tudi to, kako bomo hkrati reorganizirali državno upravo. Torej ali bo šlo za model, da tako rečemo dvoživke ali bosta to dva vzporedna nivoja. Vse to skupaj bo imelo zelo velike učinke, predvsem finančne posledice, ne samo organizacijske kot takšne. In v tem kontekstu seveda upam, da boste nadaljevali iskanje modela, ki bo resnično pomenil racionalizacijo in večjo fleksibilnost našega javnega sektorja kot takšne, ne pa da bomo še bolj razdrobili in razdelili odgovornosti in pa tudi potem transparentnost in učinkovitost delovanja.
Ker menim, da bo ta projekt regionalizacije, tudi sami ste nekako zapisali, če bo to možno volitve izvesti do 2011, pa morebiti tudi potem priti do teh pokrajin do 2012 ali pa z naslednjimi lokalnimi volitvami. Torej, do takrat bo preteklo kar precej časa in apeliram na to, da se ob tem delu na tem projektu ustanavljanja pokrajin ne bi pozabilo na obstoječe stanje. Moja zamuda in ravno iz tega razloga prihajam iz prvega pogajanja o višini povprečnine za 2009 med predstavniki obeh združenj občin in Ministrstva za finance, je seveda financiranje občin, je eno izmed ključnih vprašanj v tem kontekstu, ki pravzaprav ima svoje posledice potem na izvajanju vseh nalog in pa programov in projektov, ne samo projektov in projektov lokalnih skupnosti, ampak tudi v veliki meri na državne projekte. In tukaj bi apeliral na to, ker kar nekaj tendenc je bilo že izraženih v kontekstu sprememb te zakonodaje, ki nekako so kazale, ali pa da bi lahko šle v smer nekih rešitev, ki so bile prej pri nas že praksa, pa seveda smo jih nekako v prejšnjem mandatu vendarle presegli. Jaz seveda upam, da bodo morebitne spremembe domišljene, da bodo tudi v čim večji meri usklajene s predstavniki lokalnih skupnosti in da bodo seveda šle v smeri, ki bo pomenila resnično ne samo večjo finančno avtonomijo, kot je bilo povedano, ampak dejansko tudi večji finančni potencial lokalnih skupnosti, ker finančna avtonomija lahko pomeni, sicer, da se neodvisen, ampak da so  izpražnjeni žepi, brez prebite pare- Zato apeliram na t, da bi te izboljšave in spremembe ne šle v smeri jemanja nekaterim občinam in prerazporejanje sredstev znotraj sektorja, ampak v smeri povečanja deleža javnih sredstev na področju lokalne samoupravi, ker bi se s tem približali nekim primerljivim povprečjem, ki jih poznamo v Evropi. Toliko o tem.
Predvsem bi opozoril na to problematiko črpanja kohezijskih, predvsem sredstev strukturnih skladov. Danes je bilo o tem že govora in verjamem, da bomo lahko kasneje, kdaj bolj podrobno operativno te probleme in razmišljanja soočili. Ampak, želel bi samo na to opozoriti. Ne gre samo za vprašanje zakonodaje, kot takšne. Velikokrat imam občutek, da v tej silni želji po čim bolj učinkovitem črpanju teh sredstev pravzaprav izgubljamo mi. Včasih se tudi kot župan sprašujem, ali je res cilj, da do 15. oktobra porabimo vsa ta sredstva ali je morebiti cilj, da s temi sredstvi naredimo čim več in čim bolj kvalitetno. In ker so vsi izvajalci v Sloveniji pogruntali, da morajo vsi ti investitorji izstaviti do takrat zahtevke in da morajo imeti pri teh zahtevkih priložene tudi potrjene situacije, od nadzora in vseh ostalih. To s pridom izkoriščajo na številnih področjih, ne samo pri cenovni politiki, tudi pri kvaliteti in vseh drugih zadevah, ker nas enostavno postavljajo pred zid in ob potencialno izgubo teh sredstev. Tukaj bi si resnično želel malo več pragmatičnosti in operativnosti tudi v teh postopkih, da bi vendarle s tem denarjem čim več naredili, ne pa samo čim več počrpali. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Fras. Sedaj je napočil čas, da gospa ministrica odgovori na nekatere dileme, izzive, bilo je slišati tudi veliko dobrih želja. Izvolite.

              MAG. ZLATKA PLOŠTAJNER: Najlepša hvala za tako plodno diskusijo. Kar se tiče gospoda Goloba, ki je omenil kakšna je vloga Državnega sveta, jaz moram reči, da se globoko strinjam z njim in da mislim tako tudi ravnati. Se pravi, da jaz kot odgovorna za to področje moram priti v Državni svet in je prav, da pridem in je prav, da tukaj z Državnim svetom prediskutiram rešitve in se bom tega zavezala ves čas mojega mandata, ker mislim, da drugače zamenjamo vloge ali pa eno vejo oblasti pravzaprav razvrednotimo, kar pa ni dobro na nobeni ravni. Res pa je, da je včasih to časovno usklajevanje zahtevno, ampak sama bom vedno maksimalno iskala priložnost, da pridem in bom tudi vesela diskusij, ker se mi zdi, da se tukaj marsikdaj lahko bolj vsebinsko vodijo, kot pa na nekih drugih forumih, ki so bolj obremenjeni še s kakšnimi drugimi določitvami. Ne umišljam si, da bom uspela odgovoriti na vsa vprašanja, ki so bila sedajle sprožena, ker veliko je bilo zadev, ki je bilo sproženih. Poskušala bi narediti en takšen pregled na hitro teh zadev.
Veliko se jih je nanašalo na vprašanje pokrajin. Jaz se zavedam zahtevnosti projekta. Seveda si ne umišljam, čeprav bi si želela, da ga bom prav gotovo uspela izpeljati uspešno do konca, bom pa vložila vse napore, da bi se uspešno zaključil in tudi da bi uspeli doseči tisti zadostni politični konsenz, da lahko to vprašanje ustrezno rešimo. Tudi to je bil eden od razlogov, da s projektom nadaljujemo takoj, da ne čakamo sredino mandata in potem ob zaključku mandata obravnavamo ista vprašanja, ker po eni strani nam takojšnje nadaljevanje omogoča daljši čas, po drugi strani nas pa tudi morda manj obremenjuje z nekimi situacijami, ki se pojavljajo potem na koncu mandata.
Jaz tudi nisem človek, ki bi rekel, da vse kar so predhodniki naredili ni vredno nič in začenjamo znova, ker upam,da je ta država že pri 18 letih vseeno toliko stara, da ve, da je treba nadaljevati na tistem, kar so začeli že prejšnji.

Seveda pa pomeni to, da to nadaljevanje vključuje tudi neko kritično ovrednotenje že narejenega, ki potem lahko pomeni eno kvalitetno nadaljevanje na tem kritičnem ovrednotenju. In to je tisto mesto kjer jaz vidim potrebo po sodelovanju s stroko, da tukaj strokovno pripravimo rešitve, jih podkrepimo in potem stopimo v nek politični dialog na osnovi teh strokovno pripravljenih rešitev, kjer verjamem, da stroka premore znanje in vedenje na kakšen način bi bilo v Sloveniji možno rešiti to vprašanje in na kakšen način tudi te rešitve potem predstaviti z nekimi argumenti, tako politični javnosti, kot ostali javnosti, ko bomo o tem na novo razpravljali.
Zdaj, kar se tiče vloge pokrajin. Jaz sem zelo vesela, da ste tukaj in verjamem, da ne samo tisti, ki ste predstavniki lokalnih interesov, tudi predstavniki ostalih interesov, da se enako dobro zavedajo pomena pokrajin, predvsem s tega razvojnega vidika. Tako da verjamem, da bo tukaj tudi diskusija s strani drugih članov Državnega sveta zelo koristna in potrebna, ko bomo razmišljali o tem na novo - kakšne pokrajine, s kakšnimi pristojnostmi in s kakšnimi viri morajo biti, ne bom rekla, obdarjene, ampak morajo razpolagati, da bodo to svojo razvojno vlogo tudi opravljale in da ne bodo pomenile zgolj nekega dodatnega stroška ali kot je bilo omenjeno tudi v diskusiji, še dodatne administrativne ovire, neke zbirokratizirane ravni, ki nam bo potem celo oteževala izvajanje aktivnosti ali potrebnih nalog.
Kar se tiče drugih vprašanj, ki so se tukaj odpirala. Sama sem, ker sem poskušala dati tiste ključne poudarke, ki so z vidika mojega mandata pomembni, in sem rekla, tudi vseh ostalih se nekako nisem dotikala. Pa to ne pomeni, da se jih ne zavedam in da ne mislim, da so pomembni. Prav gotovo je eno od teh vprašanj izjemno pomembnih - financiranje občin. Jaz tudi ne mislim tega, da bi pa sama zdaj uspela poiskati končno rešitev, ampak to je sistem, ki ga moramo razvijati, prilagajati, zato smo si mi tudi zadali za nalog da opravimo eno analizo rezultatov sistema, ki je bil zdaj na novo uveden. Da ga ovrednotimo in na podlagi teh rezultatov potem tudi skupaj, seveda z občinami in tudi predstavniki obeh združenj, naprej iščemo rešitve. Zasledujoč pa pri tem prav gotovo cilj, da nam cilj ni samo finančna avtonomija lokalne samouprave s praznimi žepi, ampak finančna avtonomija lokalne samouprave s praznimi žepi, ampak finančna avtonomija, ki pomeni tudi neko finančno avtonomijo v smislu virov s katerimi lahko potem ta lokalna skupnost financira tudi lastne aktivnosti. Zdaj, druga vprašanja, ki so se nanašala na te prenose pristojnosti ali nalog na lokalne skupnosti brez pokritja finančnih posledic prenosa, vemo, da zakonodajno imamo to zelo lepo rešeno, to se ne dogaja, če gledamo rešitve kot imamo zapisane v zakonu, seveda praktično življenje je mnogo bolj pestro od teh zakonskih rešitev in s tega vidika je vloga naše službe kot tistega, ki na to opozarja, izjemno pomembna in tukaj bomo poskušali to vlogo tudi okrepiti tudi morda najti instrumente, ki bi ostale resorje dosti bolj silili v to, da se tudi o tem izrečejo, tako kot že imamo neke mehanizme, da se izrekajo o nekih drugih vplivih finančnih kadar predlagajo svoje rešitve in da ob enem tudi izvedemo tisto kar je bilo predlagano vrednotenje že prenešenih obveznosti na lokalne skupnosti za katere pa hkrati niso bili zagotovljeni tudi viri in se strinjam v teh kriznih časih znajo postati te obremenitve še bistveno večje kot pa so bile mišljene v letošnjem letu ali pa lanskem letu in je potrebno tukaj tudi videti kaj pomenijo te finančne obremenitve, ko se bomo pogovarjali tudi o financiranju občin ob pripravi naslednjega proračuna za leti 2010 in 2011.
Kar se tiče črpanja evropskih sredstev, jaz se v to prej nisem spuščala, ker tukaj je obilo odprtih vprašanj in tudi naš resor je v dvojni vlogi, eno je v vlogi organa upravljanja kot neki skrbnik vseh sredstev, druga je pa ta vloga službe Vlade oziroma drugega dela službe Vlade, kjer smo mi tudi razpisovalec predvsem teh razpisov na katere se prijavljate občine in ste občine v bistvu tukaj v veliki meri te probleme tudi zaznale pri nas. Jaz moram reči jaz sem bila prej, kot je vaš kolega omenil, na drugi strani kot prijavitelj projektov kot tisti, ki je pomagal pripravljati projekte, imam bogate izkušnje s tem kako je trpeti, če tako rečem, to drugo vlogo. To mi mogoče tudi lajša zdaj razmislek o tem kako ta proces izboljšati, ko sem pa na enkrat v tisti vlogi, kjer v veliki meri postavljam pravila. Tega smo se mi takoj zelo resno lotili, seveda pa ne smemo pričakovati, da tukaj lahko izboljšave napravimo od danes do jutri.

Prvi velik zalogaj s katerim smo se srečali, pa mislim, da smo ga kar uspešno opravili je bil sploh zagotoviti izplačila v lanskem letu. S tega vidika smo uspelo uloviti vse roke, ne glede na obsežnost dela. Sedaj smo pristopili tudi k drugačni organizaciji dela, k drugačni organizaciji tudi samega oddelka, ki za to skrbi in pa seveda hkrati pregledujemo tudi vse te pogoje, ki smo si jih ene postavili tudi sami, da bi lahko ta proces olajšali, peljali manj tekoče, tudi z manj težavami. Obenem pa je tukaj verjetno potrebno tudi še precej izboljšati ta skrbniški odnos službe do izvajalcev projektov, da bodo informacije prihajale pravočasno, vnaprej, da bo čim manj težav do katerih prihaja zaradi nepoznavanja pravil, ali v preteklosti tudi spreminjanja pravil, pa verjamem, da bomo to v nekam mesecih uspeli tukaj napraviti že opazne spremembe.
Tretji del, ki je bil omenjen je priprava zahtevnejših projektov, kar je gospod Peršak omenil. To je tistih projektov, ki jih prijavljate ali na kohezijski sklad ali na druge razpise. Jaz priznam, to so zahtevni projekti. Mi smo se tudi tukaj kot organ upravljanja aktivno vključili. S tega sestanka odhaja ravno na sestanek z ministrom za okolje in prostor, z njegovo ekipo, da pogledamo kje vse so tukaj težave, na kakšen način se jih lotevati in kako jih tudi reševati, da bo teh težav manj. Je pa velika težava tukaj po eni strani pripravljenost projektov, ker marsikdaj se je razmišljalo bolj o projektnih idejah, kot pa o pripravljenih projektih, kar ima potem in finančne posledice in vse ostalo. Po drugi strani je pa tudi ta odnos, kot je gospod Peršak omenil, partnerstva, ki bi moral biti med odgovornim resorjem in potencialnim prijaviteljem marsikdaj umanjkal. Upam, da s temi aktivnostmi, ki jih bomo peljali, eno je spreminjanje nekih napisanih pravil dela, drugo pa je spreminjanje tudi kulture dela posameznih služb, da bomo tudi na tej državni ravni doumeli, da smo skupaj s prijavitelji partnerji pri izvajanju projektov, če želimo zagotoviti uspešno črpanje in seveda če želimo zagotoviti tudi učinkovito črpanje, kjer si bomo uspeli dosegati tiste cilje, ki si jih zastavljamo, ne zgolj izvesti projekt, zaradi tega, da ga pripeljemo do svojega konca. Jaz se tudi zavedam, da marsikdaj so te procedure ubijale vsebino in je bilo tudi zaradi tega težko izvajati projekte in dosegati zastavljene cilje.

To je prav gotovo na eni strani tek na dolge proge, zato mi na tem področju dela prav gotovo ne bo zmanjkalo v vseh štirih letih. Ampak mislim, da z enim tesnim sodelovanjem, dialogom in pripravljenostjo slišati pripombe, ki prihajajo s strani tistih, ki projekte izvajajo, da lahko marsikaj postorimo. Po drugi strani pa tudi, da so pa prijavitelji projektov in tudi v tem primeru občine ravno tako pripravljene slišati kje pa morajo izboljšati svojo prakso, da bomo lahko uspešno črpali ta sredstva. Ker potreba po izboljšanju je v bistvu na obeh straneh, in na strani prijaviteljev marsikdaj in seveda tudi na strani države. Zdaj jaz, ki sem bolj dialoško naravnana, še iz svojega prejšnjega življenja, bom za ta dialog vedno odprta, in tudi tisto, kar bi si jaz želela več v Sloveniji je da razumemo, da kritika pomaga tebi samemu, da izboljšaš svoje delo in s tem tudi dosežeš več in da kritiko ne jemljemo kot napad nase. Seveda pa mora biti podana tudi na ustrezen način. Tako, da kar se moje službe tiče ali mene same, jaz verjamem, da bom tudi v službi sami uspela vzpostaviti to kulturo, bomo vedno odprti za pripombe, za dialog. To ne pomeni, da se bomo vsakič strinjali, ker potem bi bilo dolgočasno in tudi prostora za razpravo ne bi bilo. Ampak je pa prav, da se poslušamo in potem iz tega skupaj na osnovi ene argumentirane diskusije tudi potegnemo zaključke in tiste zaključke potem poskušamo tudi spraviti v realnost.
Toliko morda, na kratko. Zdaj pa...

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: To bi bilo za enkrat. Hvala lepa, gospa ministrica.
Jaz se vam zahvaljujem za ta dodatna pojasnila. Mislim, da nas vse veseli da ste izrazili pripravljenost da se boste ob pomembnih dogodkih, točkah oglasili v Državnem svetu. Zahvaljujem se vam za vašo predstavitev.
Ugotavljam, se je Državni svet seznanil s ključnimi usmeritvami Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko v obdobju 2008-2012.
Hvala lepa.
S tem zaključujem 5. točko dnevnega reda.

              Nadaljujemo s prekinjeno 6. točko dnevnega reda, kjer dajem besedo kolegu Ščernjaviču.

              DRAGO ŠČERNJAVIČ: Lepo pozdravljeni.
Bom zelo kratek. Seznanil bi vas s tem, da Vlada Republike Slovenije jutri sprejema ukrepe za javni sektor. To je 22 ali 24 napovedanih, vendar nas o tem, kot socialne partnerje, ni seznanila, niti ni dala možnosti da se kaj izrečemo.
Naslednje, ker sem bil poleg tega posveta, ki je bil v Državnem svetu decembra še na nekaterih takšnih posvetih, da ocenjujem, ugotavljam, da je to stopnja povezanosti v tej gospodarski finančni krizi, ki je huda, ki se vedno bolj zajeda, najbolje pa jo nosijo zaposleni, pa delavci na svojih plečih, premalo povezanega sodelovanja. In zdaj tako vprašam tudi tukaj, torej Državni svet tudi naj da potem pobudo Vladi, da bi te stvari bolj medsebojno usklajevali in povezano delovali pri oblikovanju stališč, predlogov, ukrepov, torej na posameznih področjih in da bi to nastal nek celovit povezan dokument. Ker če bo tako zdaj to šlo naprej tukaj nekaj, pa jutri nekaj, potem sem bil zadnjič tam na zdravstvu nekaj, potem bo jutri../nerazumljivo./.. samo neki posvet na posvet. Hvalevredno je kar ste kolega Meh naredili, ampak zdaj v tej enoti časa, če gledamo to je že dva meseca, še niti zaključkov nimamo. To pomeni delamo dokaj, pa ne, zdaj tudi tako ali pa da je to premalo povezano, ampak premalo učinkovito vse skupaj, stanje pa ne čaka in kriza se poglablja zelo. Ko gledaš te, torej kar me je zelo kot človeka prizadelo, dogajanje v Vrhniki, pa ljudje, delavci čakajo na ulicah z vrečkami, da bodo dobili kruh, mleko, pa da bodo malo preživeli, bom rekel kot ekonomska vojna. Gledal si Gazo dol, ti da vidiš ljudi pred trgovinami stojijo z vrečkami, čakajo, da bodo dobili malo prehrane zaradi vojne, tukaj pa je ekonomska vojna v nekaterih okoljih, to kar se dogaja. Torej, da sem bral, oprostite, saj je kolega tam...invalidsko podjetje v Vrhniki se ukinja, danes berem. Manjka, koliko piše tam, milijon evrov za zagon,.../nerazumljivo./... Potem poslušam zadnjič, res moram reči, ministra za gospodarstvo, ko je razlagal kako in kaj glede Vrhnike v enih Odmevih, jaz se s takšnim pristopom ne strinjam..../nerazumljivo./.. pripoveduješ, povej ti kaj boš tam naredil pa zagotovil na konkretnem primeru v konkretni firmi. In to kar se zdaj dogaja, to ko gledamo Vrhniko, pa to je tudi indikator.../nerazumljivo./.. sociološki, socialni, politološki, ekonomski ali kakorkoli nesposobnosti naše, da se nekaj reši, če se reši da in me nihče ne bo prepričal, da se tam notri še kaj ne da rešiti. In kdo je zdaj soodgovoren za to? Najbrž ne tam v Bruslju, mi tukaj, ali ne, vlada, ministrstva, zbornica tudi najbrž, direktor tam in da bo to zdaj vse lepo odpahnilo se dol. In to kar danes, da tisti delavci, zdaj pa še invalidi zgubijo vsi od jutri naprej so vsi ali pa pred stečajem, likvidacijo, če sem prav. Hočem reči to, da o tem tudi Državni svet, zdaj tako, spoštovani predsednik, jaz ne vem ali dobite vi kot vodstvo v vednost ta gradiva Vlade za sejo, ki je jutri, potem predlagam, da na naslednjo sejo Državnega sveta damo te ukrepe, ker jaz kot socialni partner o tem nič ne vem, dajmo na dnevni red tukaj ali na komisijo našo ustrezno in da tudi te ukrepe vseh teh vidikov razmotrimo.
Druga stvar, ki me ob vseh tem moti, saj bil sem na tem posvetu. Dobro, moti, to je tako blago rečeno, in potem to kar se dogaja, sicer sem poslušal gospoda Žuniča, ker je nadzornik v NLB, poslušal sem tudi gospoda Kovačiča in iz NKB, kjer ima država pomembno vlogo, funkcijo, po drugi strani pa hočem reči tole ob vsem tem, da razlaga in pojasnila, ki so bila dana in to kar se sedaj dogaja, povezano z IUV Vrhnika NKB, tam gospod Kramar si hoče izplačati, ali pa namera je, da bi si izplačal milijon evrov, Vrhnika rabi pa milijon evrov za rešitev problema. Kdo bo naredil kaj v tej zadevi? In seveda se s tem nikakor ne morem strinjati, pa se nikoli ne bom, kaj lahko Državni svet na tem segmentu naredi. Ali imamo lahko neke pobude, predloge, kaj lahko zdaj zahtevamo od Vlade, pristojnega ministra, ali naredimo na to temo; evo reševanje Vrhnike samo izredno sejo ali neke druge firme s pomočjo, tukaj je znanja dovolj, pa da vidimo kako vsi ti mehanizmi delujejo in kako ne delujejo v reševanju teh problemov in pa odprtih vprašanj, ker kot pravim, vse se najbolj lomi na plečih ljudi, tistih ki izgubijo službe, pa že tako majhne plačice so imeli, zdaj bo še to izgubo. In s tem se mu jemlje tudi tisto zadnje upanje in človeško dostajanstvo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Šuštaršič, izvolite.

              MAG. BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala za besedo. Mene je pravzaprav ta razprava, ki sem jo sedaj poslušal, pravzaprav kar bogato pretresla. Jaz se zavedam, da smo v težkem stanju, ampak, da se odpovedujemo mehanizmu socialnega dialoga, to sem pa šokiran. Edini način, kako priti do enih znanstvenih razumnih rešitev. Saj končno .../Nerazumljivo./... na koncu, če dialog zaostane, ali pa se zaustavi ali pa ni dogovor nekega partnerja, da bi imel dovolj razumnih argumentov, še zmeraj lahko poseže v svojo politiko, izvaja .../Nerazumljivo./... bolj kompetentno, bolj argumentirano, bolj z občutek to naredila.
Poglejte to zgodbo na Vrhniki. Mene to spominja, meni je prav žal, da danes že tretjič govorim o nekih takih zelo kratkih in jasnih definicijah, ampak to je tipičen socialni pervenizem. To se pravi, kar .../Nerazumljivo./... naj crkne, pa ... v grabnu crkne, če že drugače ne gre, potem pa bomo že nekako naprej živeli. Tako so ... vodi. Tudi če je vrhniška tovarna zaradi finančnih elementov šla v stečaj, pa vendar v tisti tovarni so še zmeraj dobri stroji, usposobljeni ljudje, pa naj se vendarle nekaj uredi v drugih dimenzijah, ali pa naj to postane, jaz ne vem... Če bi jaz imel neko moč vlaganja, jaz bi tukaj posegel z državno lastnino notri. .../Nerazumljivo./ se vendar rabi, jaz nič ne verjamem, da se usnje ne bo, in to je bilo kvalitetno usnje. Jaz res ne poznam vseh podrobnosti, samo kako to delamo, to pa se mi zdi da je res, oprostite izrazu, zelo primitivno reševanje resnih stvari.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Samo to pojasnilo. Del teh dilem smo pravzaprav že prej pojasnili s tem, ko smo ta osnutek poslali na interesne skupine, ker bi prosil, da te stvari obdelate. Dilemo, ki jo je odprl kolega Ščernjavič, ja, na interesni skupini oblikujte zadevo, bomo sprejeli in pozvali vlado, da pride predstaviti ukrepe. Sprožil sem tudi razmislek pri gospe podpredsednici, da bi morda v Državnem svetu se delodajalci in delojemalci okoli določenih tem tudi na tem mestu pogovorili. To ne more biti mesto, recimo, pogajanj, ki jih imajo socialni partnerji. Ampak da se nekatere rešitve bolj dolgoročne med vami bilateralno, ki sedite v Državnem svetu, oblikujejo bi pa mogoče lahko bilo tudi koristno.
Dr. Golob.

              DR. JANVIT GOLOB: Spoštovani kolegi! Poročilo, ki ga je predložil predsednik v sprejem je imeniten delovni papir in delovno središče za naprej. Sovpada z volitvami v Ameriki, ko se izgleda začne nova politika na svetu, politika upanja, kot smo slišali. Seveda si tukaj Državni svet svojo vlogo mora najti. Predsednik Državnega sveta je v svojem pogovoru z ministrom Virantom nabral imenitne točke in priporočam vam, da si to, če le uspete ogledati na T3, kjer je z vso avtoriteto branil pozicijo Državnega sveta in njegove navezave na strokovno in civilno družbo. Pri tem seveda glede vloge Državnega sveta mnogi znašli kako jo braniti za naprej, morda celo gospodje poslanci iz Demokratske stranke, ko bodo en dan mogli stehtati pripadnost Državnemu svetu ali stranki. To se bo nekega dne neminovno zgodilo. Verjetno pa, tako člani Demokratske stranke bodo v srcu poiskali Pučnikove korenine, kot jih bodo člani Pahorjeve stranke, bi rekel, se otresli .../Nerazumljivo./ korenin in v Partnerstvu za razvoj poiskali tisto dobro prihodnost za Slovenijo, pri čemer bodo vedeli kakšno funkcijo ima Državni svet in ne kot eno prvih točk razmišljali o premalo potrebni ali skoraj nepotrebni vlogi Državnega sveta. Državni svet je jasna navezava na strokovno in civilno družbo, ki ima v prihodnjem svetu, kot je tudi včeraj, če ste dobro poslušali Obamo, izredno pomembno funkcijo. Ne samo v Sloveniji, Evropi, ampak v globalnem svetu s tako imenovano "public participation". In Državni svet je dom tega dogajanja. Mi smo most med civilno družbo, strokovno družbo in realno politiko. Tako, da zavedajmo se svoje vloge v novih gospodarskih izzivih, v partnerstvih za razvoj in mislim, da bomo imeli vsi veliko dela.
Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala.
Želi še kdo besedo?
Ja, kolega Korže.
Prosim.

              JOŽE KORŽE: Hvala lepa.
Na tole, gospodu Golobu moram nekaj stvari pojasniti, ker je ravno imenoval slaven Slovenske demokratske stranke tukaj. Mi se dobro zavedamo kakšen pomen ima Državni svet. Samo to bom povedal, v soboto smo imeli en posvet, zdaj bomo mogoče malo v tej smeri, en posvet. Za ta posvet smo morali vsi člani, tisti, ki pač nekje kotiramo malo višje, v stranki podati neke prispevke. Samo en stavek bom prebral, kaj sem jaz podal, glede na statut v stranki, da se mora spremeniti in to je prebral tudi predsednik in vsi so prebrali dol na Otočcu. Takole glasi to: "Ustava Republike Slovenije v poglavju Državna ureditev umešča Državni svet na drugo mesto v sistemu organov državne oblasti, kar pomeni da ima visoko in pomembno mesto v hierarhiji odločanja v Republiki Sloveniji. V praksi ni tako. Državni svet je potisnjen na obrobje odločanja. Nekateri vidni predstavniki oblasti ga smatrajo kot nebodigatreba in bi ga bilo celo potrebno ukiniti. Posledično je tudi odraz pomena svetnikov, da z .../Nerazumljivo./... Državnega sveta pri zastopanosti v organe SDS, kar je razvidno tudi iz statuta stranke."
Samo toliko, da mi se dobro zavedamo teh stvari.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za to informacijo.       Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujemo to točko. Zaključujem razpravo in glasovanje dajem predlog sklepov, kot ste jih prejeli. Prosim da prijavite prisotnost. Navzočih je 22 svetnikov.
Kdo je za? (24 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagane sklepe Državni svet sprejel.

              Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je POROČILO O DELU DRŽAVNEGA SVETA V LETU 2008.
Uvodoma bi želel povedati, morda povsem na kratko to, da to poročilo zajema predvsem tisti operativni delovni del. Daje veliko koristnih numeričnih informacij, povzema sklepe, delovanja posameznih organov Državnega sveta, ni pa dosti besede o tistih vsebinskih zadevah s katerimi se je Državni svet v letu 2008 zelo veliko ukvarjal. To je z uresničevanjem, utrjevanjem vloge Državnega sveta v slovenski družbi, kar je tudi zadnja diskusija kolega Koržeta, pa pred tem dr. Goloba, pokazala, da je tema, ki je odprta. Mi smo že v prejšnjem mandatu Državnega zbora opravili prvi krog sestankov s predlogom, da se spremeni Poslovnik Državnega zbora v tej smeri, da bi se odprla možnost četrtega branja zakona, to pomeni, da bi Državni svet dobil možnost izreči veto morebiti samo na en člen ali na skupino členov zakona. In drugič, kar je najmanj toliko pomembno, da bi poslanci Državnega zbora dobili možnost, da se o vetu Državnega sveta sploh zamislijo, razpravljajo in na koncu odločajo za ali proti, delno za, delno proti. Vse te možnosti želimo odpreti, te možnosti, kot vi dobro veste, so sedaj zaprte, poslanci Državnega zbora imajo zgolj tako rekoč digitalno možnost glasovati za ali proti veto na celoten zakon. In mislim, da je v interesu izboljšanja zakonodaje piljenja zakonodaje v nekaterih delih, da bi odprli to možnost. Načelno smo pozitivno stališče že v prvem krogu lahko zaznali, tudi v drugem krogu, načelna pripravljenost je, ali pa bomo v stanju to načelno pripravljenost preliti v konkretno spremembo Poslovnika Državnega zbora, bomo videli, mi na vsak način se kot, jaz kot predsednik in moji sodelavci se s tem intenzivno ukvarjamo. Drugi krog naših aktivnosti rednih poteka v komunikacijah z vsemi resorji nove Vlade tudi s predsednikom Vlade smo že opravili razgovor in v bistvu nekaj temeljnih zadev želim doseči v teh komunikacijah. Prva je, da pojasnim tragičnost zmede, ki obstaja v odnosu do Državnega sveta, kjer ne zavračam razmisleke o tem kakšen parlamentarni sistem je za Slovenijo najbolj primeren; dvodomen, enodomen, močnejši Državni svet, drugačen Državni svet, brez Državnega sveta. To so vse legitimna vprašanja. Ampak, nedostojno pa je ta vprašanja mešati z odnosom do sedanje vloge Državnega sveta v Ustavi in v zakonu, ampak to se dela, zato na to posebej opozarjam, ker to se po nesreči ali zanalašč dogaja. Druga zadeva, ki je tudi nejasna, je to vprašanje nepopolne dvodomnosti, ki jo veliko ljudi razume kar kot defektno dvodomnost, med njimi je tudi predsednik Državnega zbora dr. Gantar, ki sem mu to poskušal vljudno pojasniti. Nepopolna dvodomnost ali asimetrična dvodomnost, kot jo teorija imenuje, ni prav nič defektna, to pomeni zavestno odločitev ustavodajalca, da pooblastila med dvema domovoma parlamenta niso enaka, niso simetrična. Če vprašate mene, moje osebno mnenje, za državo kot je Slovenija tudi ne bi bilo racionalno, da bi imela oba domova popolnoma enaka pooblastila, ker bi to pomenilo veliko bolj kompliciran, veliko dražji zakonodajni postopek. Interakcija nestrankarsko koncipiranega Državnega sveta, ki zastopa družbene strukture in interese, torej interakcija tega parlamentarnega subjekta s politično strankarsko konstruiranim Državnim zborom je prav sodobna in racionalna. Ampak treba jo je spoštovati, uporabljati in izkoriščati. S polovico resorjev smo že imeli in s predsednikom Vlade ta sestanek in ugotavljam, da je razčiščevanje teh dilem še hudičevo aktualno, kot se to nam mogoče zdi samo po sebi umevno, ni. In se govori in kar razume to nepopolno dvodomnost, kot defektno dvodomnost in problem in ne vem kaj, čeprav to ni.
Druga zadeva je pa ta interesna zastopanost ali neka podobnost korporativnemu funkcioniranju družbe, ki je sama po sebi, seveda, gre lahko od katoliških struktur, do fašistoidnih struktur, do recimo samoupravnih struktur pa do sodobnih struktur, ki zastopajo današnje družbene interese. In tukaj prisotne veliko zmede in na tam delamo, da bi to zadevo uredili. To bi želel mogoče na kratko, da ne bom predolg dodati še k temu kar v samem poročilu piše. Ker to v poročilu ni zajeto. Poročilo zajema bolj, recimo, delovni merljivi del, ki se da videti v tem.
Sprašujem najprej predstavnike interesnih skupin, če želijo o poročilu spregovoriti? Kolega Peršak.

              ANTON PERŠAK: Spoštovani gospod predsednik in kolegi! Mi smo s poročilom zadovoljni. Kot interesna skupina predlagamo samo majhen amandma, in sicer predlagamo, da se čisto na koncu v tretji alineji podpoglavja 6.1. pri enem izmed posvetov za besdilom "organizator Državni svet" doda "sodelovanje z društvom Beli obroč Slovenije in Unicefom Slovenija". Gre za to, da dejansko je šlo za soorganizatorstvo in da sta ta dva subjekta sodelovala.
Glede na to, kar je bilo pravkar govorjeno o Državnem svetu in njegovih razmerjih s civilno družbo in tako naprej je to posebej smiselno. Poleg tega gre za dva, tako za Unicef kot za Beli obroč, ki sta nam lahko pravzaprav tudi v ponos, da skupaj delamo nekatere stvari. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Peršak.
Želi še kdo besedo?
Ja, kolega Reven.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: Še enkrat hvala.
Ne vem kdo bo to poročilo bral, ker ne poznam te procedure. Bom pa nekaj drugega povedal. Ko nekdo povabi gosta v hišo, ga posede, če mu je zelo ljubi celo na svoj sedež. Pri našem protokolu in v zvezi z nami pa se to ne dogaja. Tukaj, ko smo dobili "Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavel Gantar vas vabi ob dnevu samostojnosti in enotnosti." To se pravi, mi smo bili povabljeni. In kje sedimo? Tam zadaj. Ne vem kako bi se gost počutil, če bi prišel, če bi ga povabil na obisk in bi ga dal v nek kot. Jaz mislim, da bi bilo treba in predlagam predsedniku, da o tej smeri damo jasno informacijo oziroma jasen signal protokolu, da si mi tega ne želimo. Jaz osebno sam tam zadaj ne bom več sedel. Pa nisem častihlepen, ampak če smo drugi dom, smo pa malo več kot razni muftiji in drugi ostali povabljeni, ki sedijo pred nami. Dovolj stolov je bilo, ne more kdo reči, da ni bilo dovolj stolov. Stolov je bilo dol spodaj dovolj.
Toliko.
Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za to opozorilo.
Naj samo pojasnim, da v zvezi s tem je bilo izvedenih kar nekaj komunikacij. Ena od teh komunikacij sva opravila tudi skupaj z dr. Mencingerjem, ki stalno opozarja na ta pomen. Sva šla skupaj na kavo k dr. Gantarju, ki je nekako sprejel to kot problem in obljubil razmislek o tem. Potem pa je konkretno imel tudi v tej zvezi naš sekretar tudi s sekretarko Državnega zbora sestanek in zgleda so neke možnosti, da se stvari začnejo premikati tudi na tej točki. Moj osnovni predlog, in tudi Mencingerjev je bil tak, da se posede, povabi poslance Državnega sveta na tiste sedeže, ki so pač prosti poslanski sedeži. Če jih pač ni jih ni. Ampak, če so potem, in ta princip nekako se jim je zdel racionalen in razumen. Tako, da jaz upam, da bomo to zadevo počasi prebili.
Nisem omenil, no pa naj na ta izziv omenim še to, da smo podali, na Semiški seji smo sprejeli, kot se verjetno spominjate, nosilec je bil kolega Otoničar, predlog spremembe protokolarnih pravil, kjer je zelo završalo, ker so naš predlog razumeli, kot da hočemo slovenska imena spreminjati, nazive. Se pravi, namesto predsednik Državnega zbora in predsednik Državnega sveta, da bi uvajali neke predsednik parlamenta in to, ampak naš predlog je šel v odpravo zmede pri poimenovanju tujih predsednikov. Ker protokolarna pravila kar avtomatično predvidevajo, da je tuji predsednik recimo parlamenta je predsednik poslanske zbornice, kar pa ni nujno.
V tujini zelo natančno vedo kaj je dvodomna ureditev in imajo prvi dom in drugi dom in ponekod je drugi dom višje rangiran od prvega doma, v Italiji je senat in predsednik senata drugi človek v državi, podobno na Češkem, recimo še je takšnih držav. Naš predlog je šel samo v tej smeri, da se odpravijo tista napačna poimenovanja kot nek...predsednik deželnega zbora je nekaj takšnega kot pandam predsedniku Državnega sveta, ker to nima smisla. Pandam predsedniku Državnega sveta je predsednik drugega doma, kakorkoli se že imenuje. Po svetu se po navadi imenujejo senat, v Evropi pa bolj redko senat, bolj pogosto pa svet takšen ali drugačen. No in šlo je tam notri tudi za vključitev predsednika Državnega sveta kot možnega govornika na državnih proslavah, kar je bilo zdaj izpuščeno namenoma. Tako, da tudi na teh vprašanjih delamo. Moram vam pa odkrito povedati, da ta različnost pogledov je prisotna v vseh strankah, to ni tako, da bi SDS bil, bom kar odkrit, SDS je napovedal, da je proti Državnemu svetu, ampak niso vsi ljudje v SDS-u, ampak je podobna zgodba pri SD, Pahor nam je tudi rekel na sestanku: "Veste, z vsem dolžnim spoštovanjem, jaz sem proti Državnemu svetu, ampak bom spoštoval njegovo ustavno vlogo dokler je zadeva takšna kot je bom podpiral in tako naprej",  O.K., to je rekel. Pa so tudi druge stranke, kjer so različni pogledi. Tako, da to prosvetljevanje je potrebno, slišimo iz SLS, da je njihovo stališče zelo pozitivno in je tudi s strani DeSUS, drugače pa tako, da ne bom zdaj strank vseh navajal, v bistvu je koristno te stvari strokovno razčiščevati, ker tukaj vlada precejšnja idejna zmeda, eno je korporativizem, drugo pa ta slavna nepopolnost dveh domov. Vam pa moram povedati, da vztrajanje na dvodomnosti na neki institucionalni trdnosti je pa bistvenega pomena za obstoj in preživetje Državnega sveta, ker če bi to bilo percipirano kar tako kot nekaj v oblakih....modrih brez kakršnekoli trdne organizacijske in prostorske in takšne substance, nismo še zreli za to. No, toliko dodatna pojasnila. Želi še kdo razpravljati? Kolega Kovšca.

              ALOJZ KOVŠCA: Hvala. Bom res zelo kratek. Ob rob tej razpravi. Glejte, zdi se mi zelo pomembno, da se člani Državnega sveta udeležujemo teh protokolarnih dogodkov, ker s tem nekako tudi navzven kažemo, da Državni svet obstaja. Je pa problematično, če se ne teh dogodkih....postavljamo v neko sporadično vlogo oziroma nek sedežni red, ki daje prednost čisto vsem povabljencem pred nami.
Ampak vseeno, jaz bi še enkrat pozval vse, ki imate čas, ki se nahajate trenutno v Ljubljani ali kakorkoli že, da se teh protokolarnih dogodkov vseeno udeležimo, ker najslabše pa je, če nas ni. Potem so vsa prizadevanja tako predsednika, kot kolegija in ostalih dobronamernih izzvenijo v prazno. Če se zgodi, da nam bodo zagotovili primeren prostor, da nas bodo primerno prezentirali in nas ni bo vse skupaj izzvenelo zelo čudno.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Kolega Šuštaršič.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Jaz delim z vami mišljenje. Osebno, kot veste, zmeraj izrazim, da tudi tak kot je Državni svet je funkcionalno smiseln in lahko vpliva na dogajanje v Sloveniji. In vam čestitam, da tako odprto o teh stvareh govorite, kajti tak odprt dialog je verjetno edina pot, da se kaj uredi.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Če ne, prehajamo na... Prosim? Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! 22 prisotnih.
Kdo je za? (23 članov.) Je kdo proti? Se opravičujem. /Oglašanje iz klopi./ Proceduralno je pravilno, da prekinemo, ker ni nobenega razloga, da ne ponovimo. Zahvaljujem se za opozorilo, ker je ravno še pravi čas. Glasujemo najprej o amandmaju, ki je nesporno koristna korekcija oziroma dopolnilo tega teksta. Ali želi o amandmaju kdo razpravljati? Sicer dajem na glasovanje najprej amandma. Ugotavljamo prisotnost!
Kdo je za? (23 članov.) Je kdo proti?
Amandma je sprejet.
In sedaj glasujemo še o poročilu kot celoti. Ugotavljamo prisotnost! 22 prisotnih.
Kdo je za? (24 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet sklep sprejet.
Sedaj pa samo še kratka informacija. Naslednja seja bo bodisi 18. ali pa 25., in sicer vas bodo naše službe poklicale in ugotovile kateri datum je bolj sprejemljiv, ker en datum sega v ostale počitnice zimske, drugi datum pa v ljubljansko mariborske. Tukaj nismo želeli odločiti ne da bi imeli neko indikacijo in bodo z vami kontaktirali in vprašali kateri datum posameznemu svetniku bolj ustreza in bomo poskušali izbrati datum, ki je... .../Medsebojni pogovor./...

              PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: .../Mikrofon ni vključen./.. Glede na starost, imajo vsi majhne otroke.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ. Zahvaljujem se vam za prisotnost, sodelovanje in do prihodnjič.

              (Seja je bila zaključena 21. januarja 2008 ob 16.33.)