Mnenje k Predlogu zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI)

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji 12. 5. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) - druga obravnava

Državni svet predlog zakona podpira.

Državnemu svetu je vsebino predloga zakona povzel predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: Ministrstvo) in poudaril, da sta osnovna cilja predloga zakona preprečevanje diskriminacije ter zagotavljanje enakih možnosti invalidov, pri čemer predlog zakona dopolnjuje številne že obstoječe predpise s področja invalidskega varstva. Posebej je potrebno izpostaviti 6. člen predloga zakona, ki se nanaša na prepoved diskriminacije invalidov pred državnimi organi, organi državne in lokalne samouprave ter izvajalci javnih pooblastil in služb ter tretje poglavje, ki vključuje različne ukrepe za izenačevanje možnosti invalidov, s poudarkom na zagotavljanju tehničnih pripomočkov za premagovanje ovir v okolju. Ključnega pomena so tudi kazenske določbe, ki bodo zagotovile bolj striktno upoštevanje zakonskih določb.

Državni svet podpira vse napore, ki bodo omogočili invalidom enakopraven dostop do vseh ravni družbenega življenja, vključno s procesi odločanja in političnim udejstvovanjem. Hkrati opozarja, da je pogosto razlog za postavljanje invalidov  v neenakopraven položaj zlasti tehnična neprilagojenost okolja, ki je povezana z določenimi stroški prilagoditve, ki pa jih mora družba kot celota začeti sprejemati kot neogibne.

Državni svet se je seznanil z mnenjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki podpira čimprejšnje sprejetje predloga zakona zaradi težav, s katerimi se vsakodnevno srečujejo njeni člani, med drugim tudi matere z novorojenčki. 

Državni svet izraža zadovoljstvo s pojasnilom predstavnika Ministrstva v zvezi s 24. členom predloga zakona, ki zagotavlja sofinanciranje posebnih socialnih programov za vključevanje invalidov v družbo na podlagi javnih razpisov iz proračuna Republike Slovenije. Slednje namreč ne predstavlja poseganja v ustaljen sistem financiranja delovanja invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, ampak zgolj njihovo dopolnitev oziroma alternativo.

Državni svet se je seznanil s predlogom konkretnih pripomb k predlogu zakona, ki jih je na Komisijo za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide naslovil Alojz Kovšca in jih podpira. Konkretni pripombi se nanašata na zagotovitev enakih možnosti pri opravljanju funkcije invalidom, ki so izvoljeni ali imenovani na funkcijo v državnih organih ali organih lokalnih skupnosti. Predstavnik Ministrstva je pripombi podprl.

Državni svet predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da pri obravnavi predloga zakona upošteva naslednji konkretni pripombi:

1. V Predlogu zakona o izenačevanju možnosti invalidov se 3. člen dopolni z novim šestim odstavkom, ki se glasi:

"(6) Osebna asistenca pri opravljanju funkcije je pomoč invalidu, ki je izvoljen ali imenovan na funkcijo v državnem organu oziroma organu lokalne skupnosti (v nadaljevanju: funkcionar, ki je invalid), pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki so povezane z opravljanjem njegove funkcije in ki jih zaradi vrste in stopnje invalidnosti ne more izvajati sam."

Obrazložitev:
Predlagani nov peti odstavek opredeljuje "osebno asistenco pri opravljanju funkcije". Funkcionar, ki je invalid, v primeru, ko opravil in dejavnosti, ki so povezane z opravljanjem njegove funkcije, zaradi vrste in stopnje njegove invalidnosti ne more izvajati sam, potrebuje dodatno tujo pomoč, ki bi mu bila s takšno ureditvijo omogočena oz. lažje dostopna. Slednja se nanaša tako na  priprave na delo kot izvajanje delovnih nalog, ki so specifične in vezane na funkcijo, ki jo opravlja. Osebna asistenca pri opravljanju funkcije bi tako funkcionarju, ki je invalid, omogočila, da bi svojo funkcijo lahko opravljal učinkovito in da zaradi svoje invalidnosti ne bi bil še nadalje diskriminiran pri aktivnem vključevanju v politično življenje in upravljanje javnih zadev.

2.  V predlogu zakona se za 24. členom doda nov 24.a člen, ki se glasi:

"24.a člen

(dodatek za osebno asistenco pri opravljanju funkcije v državnih organih ali organih lokalnih skupnosti)

(1) Funkcionar, ki je invalid in ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je upravičen do dodatka za osebno asistenco pri opravljanju funkcije (v nadaljnjem besedilu: dodatek).

(2) Do dodatka je upravičen funkcionar, ki je invalid in funkcijo opravlja poklicno ali nepoklicno.

(3) Višino dodatka določijo državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti v svojih aktih, pri čemer višina dodeljenega dodatka ne sme preseči višine mesečnega dodatka za pomoč in postrežbo, do katerega je invalid upravičen na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

(5) Dodatek izplačujejo državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti, v katerih funkcionar, ki je invalid, opravlja svojo funkcijo. "

Obrazložitev:

V Predlogu zakona o izenačevanju možnosti invalidov je med razlogi za sprejetje zakona ter v okviru ciljev, načel in poglavitnih rešitev zakona večkrat poudarjena potreba po nadgradnji nacionalne zakonodaje s ciljem preprečevanja in odpravljanja diskriminacije invalidov ter ustvarjanja enakih možnosti za invalide na vseh področjih življenja. Pri tem se zanemarja pomemben del pravic vsakega posameznika, in sicer aktivno sodelovanje pri političnem odločanju oziroma sodelovanju pri upravljanju javnih zadev.

Učinkovito in polno sodelovanje invalidov v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno izbranimi zastopniki, vključno s pravico in možnostjo, da volijo in so izvoljeni, v 29. členu ureja Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov (Uradni list RS, št. 37/08), ki jo je Državni zbor Republike Slovenije ratificiral spomladi leta 2008. Še posebej je v Konvenciji poudarjena pravica invalidov, da kandidirajo na volitvah in učinkovito opravljajo naloge in javne funkcije na vseh ravneh oblasti.

Zakonodaja v Republiki Sloveniji invalidom sicer omogoča nediskriminatorno uresničevanje dela teh pravic (možnost, da volijo in so izvoljeni) na podlagi določb številnih zakonov (npr. 2. člena Zakona o volitvah predsednika republike, 7. člena Zakona o volitvah v Državni zbor, 2. člena Zakona o Državnem svetu, 5. člena Zakona o lokalnih volitvah), saj imajo tako aktivno kot pasivno volilno pravico, vendar pa zakonodaja nikjer ne upošteva dodatnih potreb invalidov, s katerimi se slednji soočijo, ko začnejo aktivno opravljati funkcijo, na katero so bili izvoljeni ali imenovani. Invalidi so tako prikrajšani do pravice učinkovitega opravljanja nalog in javnih funkcij.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 109/2006-UPB4, 112/2006 Odl.US: U-I-358/04-13, 114/2006-ZUTPG, 91/2007 Skl.US: U-I-325/05-5, 10/2008-ZVarDod, 98/2009-ZIUZGK, v nadaljevanju: ZPIZ-1) opredeljuje pojem invalida in hkrati določa pogoje, pod katerimi je invalid upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo. Upravičence do dodatka za pomoč in postrežbo, postopek ugotavljanja in določanja pogojev ter načina za odmero tega dodatka določajo členi VII. poglavja ZPIZ-1, pri čemer se dodatek za pomoč in postrežbo nanaša na osnovne življenjske potrebe upravičenca in ne pokrije oz. pokriva dodatnih potreb upravičenca, kot je na primer opravljanje določene državne oz. lokalne funkcije.

V kolikor je oseba, ki je upravičena do osebnega pomočnika oziroma do dodatka za pomoč in postrežbo, izvoljena ali imenovana na določeno državno oz. lokalno funkcijo, namreč to za osebnega pomočnika pomeni dodatno delo in obremenitev, saj mora funkcionarju, ki je invalid, poleg pomoči v običajnem obsegu, nuditi še dodatno pomoč ter mu biti na razpolago tudi v času, ko se le-ta pripravlja na delo v posameznem državnem organu oziroma organu lokalne skupnosti, ali ko se v tem organu aktivno udejstvuje. Zaradi funkcije, ki jo opravlja funkcionar, ki je invalid, mu mora biti pomočnik na razpolago na dodatnih področjih in preko časa, predvidenega z odobritvijo pomoči v odločbi pristojnega organa.

Obstoječe zakonske norme torej ne upoštevajo dejstva, da ima funkcionar, ki je invalid in ki je izvoljen ali imenovan na funkcijo v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, dodatne potrebe po osebni asistenci, s čimer se mu kršijo osnovne pravice do enakopravnega sodelovanja na vseh področjih družbenega življenja, saj je tako sodelovanje otežkočeno oziroma povezano z dodatnimi stroški, ki jih drugi funkcionarji nimajo. 

Zaradi neobstoječih ali neustreznih zakonskih podlag se Državni svet Republike Slovenije (v nadaljevanju: Državni svet) pri preprečevanju in odpravljanju diskriminacije člana Državnega sveta, ki je invalid, sooča z brezizhodno situacijo. Za osebnega pomočnika člana Državnega sveta, ki je invalid in ki pri opravljanju svoje funkcije potrebuje osebno asistenco, slednje pomeni dodatno obremenitev v obliki pomoči, ki je popolnoma neodvisna od neogibne stalne pomoči in postrežbe drugega, ki sicer invalidom pripada na podlagi 137. člena ZPIZ-1.

Državni svet zato predlaga, da se v Predlog zakona o izenačevanju možnosti invalidov vključi dodatni člen, na podlagi katerega bi invalidu, ki je izvoljen ali imenovan na funkcijo v državnem organu ali organu lokalne skupnosti in ki izpolnjuje pogoje za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pripadla pravica do dodatka za osebno asistenco pri opravljanju funkcije, in sicer ne glede na to ali to funkcijo opravlja poklicno ali nepoklicno. Prav zaradi razlik med posameznimi funkcijami v državnih organih oziroma organih samoupravnih lokalnih skupnostih, se predlaga določitev višine dodatka za osebno pomoč na podlagi internega akta vsakega organa, ob upoštevanju vsakega posameznega primera in okoliščin. Pri tem je zgornja meja višine dodatka določena z višino dodatka za pomoč in postrežbo mesečno, ki velja za posamezno obdobje in do katerega je invalid upravičen v skladu s stopnjo njegove invalidnosti. Predvideno je izplačilo dodatka neposredno upravičencu s strani državnega organa ali organa lokalne skupnosti, v katerega je upravičenec izvoljen ali imenovan.

V primeru sprejetja predlagane dopolnitve je potrebno spremeniti tudi 21. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS št. 28/2010, UPB5), tako da se doda nova 6. točka, ki bo dodatek za osebno asistenco pri opravljanju funkcije, opredeljen v Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov, izvzela iz obdavčitve. 21. člen veljavnega Zakona o dohodnini namreč določa dohodke, tudi v obliki povračil stroškov, storitev in drugih ugodnosti po posebnih zakonih, od katerih se dohodnine ne plača. 

Posledice za državni proračun, ki bi nastale s sprejetjem te konkretne pripombe, je možno oceniti na podlagi obstoječega števila invalidov, ki trenutno opravljajo funkcijo v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in višine osnove za odmero dodatnih pravic, od katere se odmerijo pripadajoči zneski dodatka za pomoč in postrežbo, ki se sicer spreminja dvakrat letno (januarja in julija). 141. člen ZPIZ-1 glede odmere dodatka za pomoč in postrežbo določa, da se upravičencem, ki jim je za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba, ter slepim in nepokretnim osebam odmeri dodatek za pomoč in postrežbo v višini najmanj 70 % zneska osnove za odmero dodatnih pravic. Za najtežje prizadete kategorije v prejšnjem stavku omenjenih upravičencev pa lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s sklepom določi tudi višji znesek dodatka za pomoč in postrežbo. Glede dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne pa je določena odmera v višini polovice zneska iste osnove.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na svoji spletni strani 1. 1. 2010 objavil višino dodatka za pomoč in postrežbo za vse tri kategorije prizadetih upravičencev. Najvišji možni dodatek za najtežje prizadete upravičence tako znaša 407,65 EUR. Trenutno neuradno ocenjeno število invalidov, ki opravljajo funkcije v državnih organih ali organih lokalne samouprave, je do 5 oseb (tako Skupnost občin Slovenije kot Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tovrstnih podatkov zaradi njihove specifičnosti ne zbirata ločeno). Ob upoštevanju najvišje možne višine dodatka za osebno asistenco pri opravljanju funkcije (407,65 EUR), je predvidena najvišja možna obremenitev za državni proračun na letni ravni v višini 24.459 EUR.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Alojz Kovšca.