Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o subvencioniranju študentske prehrane

Na podlagi prve alineje 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006) je Državni svet Republike Slovenije na 22. seji 20. 1. 2010 določil besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o subvencioniranju študentske prehrane in ga na podlagi prvega odstavka 142. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07, PoDZ-1-UPB1) pošilja Državnemu zboru v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku, ker se s tem predlogom zakona uvaja manj zahtevna uskladitev zakona, ki zahteva spremembe na področju evidenc, natančnejše opredelitve upravičencev, izmenjave podatkov in sankcioniranja kršiteljev, ker se subvencioniranje študentske prehrane ne bo več izvajalo v obliki tiskanih bonov.

Državni svet na podlagi 95. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) pooblašča državnega svetnika Draga Žuro za predstavnika Državnega sveta na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles pri obravnavi predloga zakona.

 * * *

 

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP)

 I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona
Zakon o subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list RS, št. 74/07-UPB, 33/09, v nadaljevanju: ZSŠP) določa pravico študentov do subvencionirane prehrane ter način in merila za subvencioniranje. Zakon določa, da so upravičenci do subvencionirane študentske prehrane vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji in niso zaposlene ter študentje tujih univerz, ki ob pogoju recipročnosti v okviru mednarodnih izmenjav programov opravljajo v Republiki Sloveniji študijske obveznosti.
Na 5. redni seji, ki se je pričela 20. aprila 2009, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel posamezne spremembe in dopolnitve ZSŠP, ki so bile objavljene v Uradnem listu RS, št. 33/09 in so pomenile kakovosten premik v izvajanju subvencioniranja študentske prehrane.

Poglavitne rešitve so bile sledeče:
1) Študent ne more biti več vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, zato je bilo potrebno to določbo spremeniti.
2) V evidencah, ki jih vodi izvajalec, je bila poleg ostalih podatkov dodana EMŠO številka, saj jo izvajalec potrebuje za izvajanje subvencioniranja študentske prehrane.
3) Dodana je bila sankcija prepovedi prodaje študentskih bonov za dobo najmanj enega in največ treh mesecev. Direkten prehod s pisnega opomina na prepoved izvajanja subvencionirane študentske prehrane se je namreč v praksi pokazal za prestrogega, saj je gostinca po opominu doletela prepoved prodajanja in tudi prepoved koriščenja bonov. Študent pa že kupljenih bonov ni mogel koristiti, hkrati pa so se mu šteli v mesečno kvoto.

V praksi pa je Študentska organizacija Slovenije v fazi celovite prenove načina izvajanja sistema subvencioniranja študentske prehrane. Temeljne značilnosti novega sistema bodo sledeče: študent ne bo več v naprej kupoval bonov za posameznega ponudnika subvencionirane študentske prehrane, s čimer bodo  odpravljene vrste, prav tako se študentu ne bo potrebno v naprej odločati kje bo jedel, razliko med vrednostjo obroka in subvencijo bo namreč poravnal neposredno pri ponudniku subvencionirane študentske prehrane ob koriščenju subvencije. Koncept prenovljenega sistema zahteva tudi zakonske spremembe in sicer na področju evidenc, izmenjave podatkov in sankcioniranja kršiteljev, hkrati pa se natančneje opredeljuje pravica do dodatnih obrokov ob sobotah in nedeljah ter upravičence do subvencionirane študentske prehrane.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

2.1 Cilji

V zakonski ureditvi je utemeljeno in smotrno ohraniti osnovni cilj zagotavljanja subvencionirane prehrane študentom – tj. med študijem omogočiti vsem študentom nižje stroške študija ter čim bolj redno in zdravo prehrano. Prav tako je smotrno zakonsko urediti podlago za, z vidika uporabnikov, boljšo vpeljavo novega koncepta izvajanja sistema, temelječega na mobilni telefoniji, spremeniti način sankcioniranja ugotovljenih nepravilnosti v delu ponudnika subvencionirane študentske prehrane in namesto prepovedi prodaje študentskih bonov uvesti finančne sankcije zoper kršitelje. Potrebno je odpraviti administrativne ovire, kot so predložitev fizičnih potrdil o vpisu in potrdila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) o načinu zavarovanja, ter natančneje opredeliti upravičence do subvencionirane študentske prehrane in upravičenost do dodatnih subvencij za posebne kategorije upravičencev.

2.2. Načela

Osnovno načelo, ki ga zasleduje predlog zakona je zaščita študentov pred negativnimi posledicami morebitnega sankcioniranja ponudnika in hkrati olajšanje koriščenja njihovih zakonskih pravic. Vodenje evidenc je potrebno prilagoditi prenovljenemu sistemu in temu primerno spremeniti in dopolniti način ukrepanja zoper povzročitelje zlorab in nepravilnosti.

2.3. Rešitve

V evidencah, ki jih vodi izvajalec, so poleg ostalih podatkov dodani naslov, številka mobilnega telefona in naslov elektronske pošte upravičenca, saj jo izvajalec potrebuje za izvajanje subvencioniranja študentske prehrane.
Uvaja se obveznost višje in visokošolskih izobraževalnih ustanov in ZZZS za posredovanje podatkov o statusu in načinu zavarovanja upravičencev do subvencionirane študentske prehrane. Na ta način se razbremeni študente v smislu pridobivanja potrdil in zagotovi takojšnja informacija o statusu in zavarovanju, kar posledično pomeni upravičenost oz. neupravičenost in s tem zmanjševanje možnosti zlorab.
Natančneje se opredeljuje upravičenost do dodatnih subvencioniranih obrokov s strani upravičencev v primeru, da imajo študijske obveznosti ob dela prostih dnevih; to je sobotah in nedeljah.
Natančneje se opredeljujejo tudi upravičenci do subvencionirane študentske prehrane.
Uvaja se tudi nov  ukrep globe, če so pri nadzoru nad delom ponudnika subvencionirane študentske prehrane ugotovljene nepravilnosti. Menimo, da je finančno sankcioniranje kršitev logična posledica zaostrovanja proračunskih razmer in s tem poudarjanje potrebe po racionalni porabi proračunskih sredstev. Globe              bodo nadomestile sankcijo prepovedi prodaje študentskih bonov za določen čas, ki je bila uvedena z zadnjo spremembo zakona. Prepoved prodaje študentskih bonov postane z uvedbo novega sistema irelevantna, saj po novem ne bo več kupovanja in koriščenja študentskih bonov, pač pa se bodo koristile subvencije.

3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva. V primeru kršitve zakona pa ima pozitivne posledice, saj bodo sredstva (globe) vrnjena proračunu.

4. Zagotovitev sredstev za izvajanje zakona v državnem proračunu

Zagotavljanje sredstev za izvajanje zakona v državnem proračunu ni potrebno.

5. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

Predlagane rešitve predloga zakona niso predmet usklajevanja s pravom Evropske unije. Na ravni Evropske unije tudi ni enotnega sistema pri zagotavljanju (socialnih) pomoči študentom.
Pri subvencioniranju študentske prehrane obstajajo različni pristopi – državne subvencije gostinskim lokalom, ki ponujajo znižane cene prehrane, ali pa subvencioniranje prehrane s sredstvi visokošolskih ustanov. Glede na način subvencioniranja študentske prehrane lahko razdelimo države na dve večji skupini. V prvi skupini držav (Nemčija, Grčija, Francija, Italija, Avstrija, Portugalska in Finska) vlade ali regije oziroma dežele subvencionirajo gostinska podjetja, ki študentom nudijo prehrano po znižanih cenah. V Avstriji vlada omogoča tudi dodatni regres za socialno šibkejše študente. Na splošno so subvencionirane prehrambne storitve dostopne vsem študentom. V drugi skupini držav (Velika Britanija, Belgija, Španija) pa prehrano subvencionirajo visokošolske ustanove iz lastnih sredstev, s tem da te ustanove prejemajo vladno podporo in jo v nekaterih primerih vežejo na socialni položaj upravičenca. V Španiji na primer pomoč, ki jo zagotovijo univerze, temelji na socialnem položaju študenta in njegovem študijskem uspehu.

5.1 Španija
Država ne subvencionira študentske prehrane. Univerze zagotovijo pomoč glede na socialno stanje študenta in njegov študijski uspeh, ki ni v kombinaciji z vladnimi subvencijami, gostinska podjetja (priprava in dostava hrane) pa po znižanih cenah nudijo prehrano vsem študentom. Večina gostinskih podjetij nudi študentom eno dnevno kosilo, ki je za študente nekoliko cenejše kot za ostale goste. Študent mora za študentsko kosilo pokazati študentsko izkaznico, s katero izkaže status študenta. Bonov oziroma kartičnega sistema ni. Cene se gibljejo od 3 do 7 EUR. Za 3 EUR ponujajo študentska kosila v menzah, v domačih (španskih) restavracijah pa mora študent za kosilo odšteti približno 7 EUR.

5.2 Avstrija
Vlada subvencionira prehrano v gostinskih lokalih, ki nudijo prehrano po znižanih cenah za vse študente. Poleg tega zagotavlja tudi t.i. prehranske bone, ki jih socialno šibkejšim študentom podeljuje ministrstvo za šolstvo. Cena študentskega kosila se giblje od 2 do 8 EUR. 2 EUR je treba odšteti za kosila v lokalih s hitro prehrano, od 3 do 5 EUR stane študentsko kosilo v menzah na fakultetah, v restavracijah pa je treba odšteti od 5 do 8 EUR. Za 8 EUR nekatere restavracije nudijo meni »pojej, kolikor želiš«. Večinoma menze na fakultetah dnevno nudijo le 2 študentski kosili, imajo pa tudi študentske zajtrke. Študentskih bonov za prehrano ni, je pa kar nekaj restavracij, ki imajo posebno ponudbo za študente. Študent mora pokazati študentsko izkaznico, s katero izkaže status študenta.

5.3 Nemčija
V državi ni centraliziranega sistema študentske prehrane, ker je tako velika, da bi bilo to nemogoče izvajati in nadzorovati. Zvezne dežele v sodelovanju z univerzami poskrbijo za študentske menze na fakultetah, kjer je hrana cenovno ugodna. Država ni uvedla študentskih bonov. Zvezne dežele subvencionirajo menze na fakultetah, ki nudijo prehrano po znižanih cenah za vse študente. Nekaj pa je (zelo malo) gostinskih lokalov in restavracij, kjer imajo eno dnevno študentsko kosilo, ki je nekoliko cenejše od preostale ponudbe. Cene študentskih kosil se gibljejo od 3 do 5 EUR. Za 3 EUR lahko študenti jedo v menzah, v restavracijah pa se cene gibljejo od 4 do 5 EUR. V menzah in tudi v restavracijah mora študent pokazati študentsko izkaznico, s katero izkaže status študenta.

5.4 Pregled še nekaterih držav Evropske unije:
V večini držav obstajajo študentske menze na fakultetah, študentskih bonov pa ni. Te države so: Belgija, Češka, Francija, Grčija, Nizozemska, Portugalska in Švedska. V drugo skupino spadajo države, kjer ni niti študentskih menz, ali pa so te zelo redke, niti študentskih bonov. To so Danska, Norveška in Velika Britanija.

6. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona

Zakon ne bo imel drugih posledic.

 

II. BESEDILO ČLENOV

 

1. člen

V Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list RS, št. 74/07 – uradno prečiščeno besedilo in 33/09) se v prvem odstavku 6. člena za besedo "zaposlene," dodajo besede »samozaposlene ali upokojene,«.

2. člen

V drugem odstavku 7. člena se za besedo "zavod" pika nadomesti z vejico ter doda besedilo "pod pogojem, da imajo v skladu s študijskim programom študijske obveznosti ob vseh delovnih dneh.".

3. člen

V prvem odstavku 8a. člena se za besedo "EMŠO" doda besedilo "naslov, številko mobilnega telefona, elektronski naslov,".

V tretjem odstavku se besedilo "naslednje podatke: o statusu študenta, vpisno številko, način študija (redni ali izredni), podatke o študijskem programu s trajanjem tega programa za študenta, ki uveljavlja pravico do subvencije v skladu s tem zakonom" nadomesti z besedilom " podatke, iz prvega odstavka tega člena, s katerimi razpolagajo."

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

"Zavod za zdravstveno zavarovanje je dolžan zaradi izvajanja subvencionirane študentske prehrane sporočati izvajalcu podatek o upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane glede na način zavarovanja za osebe s statusom študenta."

4. člen

V drugem odstavku 8b. člena se besedilo "prepoved prodaje študentskih bonov za dobo najmanj enega in največ treh mesecev" nadomesti z besedo "globa,".

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:                     

"Z globo 1.000 evrov do 10.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če so ponovno ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju študentske prehrane ali kršitve pogodbe pri izvajanju študentske prehrane, storjene iz malomarnosti."

Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:

"Z globo od 200 evrov do 2.000 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka."

Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

 

KONČNA DOLOČBA

5. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

K 1. členu

Z dodanim besedilom se natančneje opredeljuje upravičence do subvencionirane študentske prehrane.

K 2. členu:

Z dodanim besedilom se natančneje opredeljuje pravica do dodatnih subvencioniranih obrokov v primeru, da ima upravičenec po zakonu študijske obveznosti tudi ob sobotah in nedeljah. Pravico do dodatnih subvencioniranih obrokov bo tako možno uveljavljati le pod pogojem, da ima upravičenec študijske obveznosti tako od ponedeljka do petka kot tudi ob sobotah in nedeljah, ne pa več na dosedanji način, ko ima posameznik študijske obveznosti (predvsem izredni študentje) samo ob petkih in sobotah, in s tem že avtomatično postane upravičenec do štirih dodatnih subvencij, kljub temu, da študijskih obveznosti od ponedeljka do četrtka dejansko nima.

K 3. členu:

Po trenutno veljavnem zakonu izvajalec vodi o upravičencih naslednje evidence: osebno ime upravičenca, EMŠO, vpisno številko, način študija (redni ali izredni), podatke o študijskem programu s trajanjem tega programa, obdobje pravice do subvencioniranja študentske prehrane, število obrokov prehrane, do katerih je mesečno upravičen, ter število subvencioniranih obrokov prehrane, ki so bili izkoriščeni pri posameznem ponudniku za tekoči mesec. S predlogom spremembe zakona se dodajajo naslednje evidence: naslov, številka mobilnega telefona in elektronski naslov. Vsi trije podatki so nujno potrebni zaradi novega načina izvajanja sistema subvencionirane prehrane študentov (sistem temelji na identifikaciji z mobilnimi telefonskimi aparati in elektronski ter fizični komunikaciji s študenti), ki se bo začel izvajati spomladi leta 2010.
Z opredelitvijo evidenc se upošteva koncept prenovljenega sistema v skladu z aktivnostmi, ki jih s tem namenom vodi izvajalec subvencionirane študentske prehrane in obvezo višjih strokovnih šol oziroma visokošolskih zavodov ter ZZZS po izmenjavi podatkov z izvajalcem o statusu študenta in upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane glede na način zavarovanja. Le tako bo lahko novi sistem zaživel v polni meri avtomatizirano in na način “on line”, kar bo posledično zmanjšalo zlorabe, ki se dogajajo zaradi zakasnelih podatkov. Hkrati je ukrep tudi usmerjen v odpravo administrativnih ovir, saj odpravlja fizična potrdila o vpisu in potrdila ZZZS o načinu zavarovanja, ob tem da bo lahko izvajalec neposredno pridobival podatke o statusu in načinu zavarovanja upravičencev. Trenutno izmenjavo podatkov o načinu zavarovanja ureja Pravilnik o subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list. RS, št. 72/09). Ta določa, da se podatki izmenjujejo na način, da jih izvajalec posreduje ministrstvu, ministrstvo jih posreduje zavodu, ta obdelane podatke vrne ministrstvu, ki jih nato posreduje izvajalcu. Ko s spremembo zakona širimo seznam evidenc, ki jih vodi izvajalec, se zavedamo, da vseh novih evidenc ne vodijo vsi višji in visokošolski zavodi in jih zato zavezujemo pri izmenjavi za tiste, ki jih vodijo. Ostale si bo izvajalec pridobil od študentov - upravičencev.

K 4. členu

S tem členom se spreminjajo dosedanji vmesni ukrepi, ki so bili v obliki prepovedi prodaje študentskih bonov za obdobje od enega do treh mesecev za lažje kršitve.  Z zadnjo spremembo zakona je bila s tem zagotovljena hierarhija ukrepov in postopkovnost le-teh od lažjih do težjih oblik. S spremembami v načinu izvajanja subvencioniranja študentske prehrane, ko ne bo več prodaje študentskih bonov in koriščenja le teh, ampak zgolj koriščenje subvencij (v praksi prepoved prodaje s tem odpade), je potrebno zagotoviti tudi primerne sankcije, ki morajo biti hkrati izvedljive in tudi učinkovite. V ta namen in v smislu zagotavljanja smotrne in racionalne porabe proračunskih sredstev pa menimo, da bi bilo smotrno uvesti globe. Z globo, ki je določena v razponu, se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če so ponovno ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju študentske prehrane ali kršitve pogodbe pri izvajanju študentske prehrane, storjene iz malomarnosti. Z globo se prav tako kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek. Odgovorna oseba je odgovorna za tisti prekršek, ki ga stori pri opravljanju poslov, za katere je pooblaščena pri pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku oziroma posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost.

K 5. členu

Člen določa začetek veljavnosti predlaganega zakona.

 

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO  

6. člen

Upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji ter niso zaposlene, ta status pa izkažejo s študentsko izkaznico, indeksom ali s potrdilom o vpisu, skupaj z osebnim dokumentom s fotografijo.

Upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so tudi vsi študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov v Republiki Sloveniji opravljajo študijske obveznosti, ob pogoju recipročnosti.

7. člen

Upravičenci iz prejšnjega člena imajo pravico do enega subvencioniranega obroka za vsak delovni dan.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, imajo upravičenci pravico do subvencioniranih obrokov tudi za sobote in nedelje, če v tem času, v skladu s študijskim programom, opravljajo študijske obveznosti in to izkažejo s potrdilom, ki ga izda višja strokovna šola oziroma visokošolski zavod.

8a. člen

Izvajalec zaradi izvajanja subvencioniranja študentske prehrane vodi evidenco upravičencev do subvencionirane študentske prehrane, ki obsega osebno ime upravičenca, EMŠO, vpisno številko,  način študija (redni ali izredni), podatke o študijskem programu s trajanjem tega programa, obdobje pravice do subvencioniranja študentske prehrane, število obrokov prehrane, do katerih je mesečno upravičen, ter število subvencioniranih obrokov prehrane, ki so bili izkoriščeni pri posameznem ponudniku za tekoči mesec. Izvajalec vodi tudi evidenco ponudnikov, ki obsega njegov sedež in poslovni naslov, odgovorno osebo, število subvencioniranih obrokov prehrane, višino prejetih zahtevkov z zneski subvencije za tekoči mesec in evidenco skupnih mesečnih obračunov subvencij po ponudnikih. O podatkih iz evidence mora izvajalec mesečno obveščati ministrstvo.

Ponudnik subvencionirane študentske prehrane vodi dnevno in mesečno evidenco izkoriščenih subvencij obrokov prehrane. O podatkih iz evidence mora ponudnik mesečno obveščati izvajalca.

Višje strokovne šole oziroma visokošolski zavodi so dolžni zaradi izvajanja subvencionirane študentske prehrane sporočati izvajalcu naslednje podatke: o statusu študenta, vpisno številko, način študija (redni ali izredni), podatke o študijskem programu s trajanjem tega programa za študenta, ki uveljavlja pravico do subvencije v skladu s tem zakonom.

8b. člen

Nadzor nad izvajanjem subvencionirane študentske prehrane obsega zlasti preverjanje namenske in racionalne porabe proračunskih sredstev v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter nadzor nad izvajanjem pogodb, sklenjenih s ponudniki subvencionirane študentske prehrane.

Če so pri nadzoru nad delom ponudnika subvencionirane študentske prehrane ugotovljene nepravilnosti, lahko izvajalec izreče naslednje ukrepe: pisni opomin, prepoved prodaje študentskih bonov za dobo najmanj enega in največ treh mesecev, prepoved izvajanja subvencionirane študentske prehrane za dobo najmanj enega meseca in največ šest mesecev ter odpoved pogodbe ponudniku študentske prehrane.

Pisni opomin se izreče, če so bile pri ponudniku ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju študentske prehrane.

Prepoved prodaje študentskih bonov za dobo najmanj enega in največ treh mesecev se izreče za ponovno ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju študentske prehrane ali kršitve pogodbe pri izvajanju študentske prehrane, storjene iz malomarnosti.

Prepoved izvajanja subvencionirane študentske prehrane za dobo najmanj enega meseca in največ šest mesecev se izreče za večkrat ponavljajoče se pomanjkljivosti pri izvajanju študentske prehrane ali ponavljajoče se kršitve pogodbe pri izvajanju študentske prehrane, storjene iz malomarnosti.

Odpoved pogodbe ponudniku študentske prehrane se izreče za kršitve pogodbe pri izvajanju študentske prehrane, storjene namenoma.