Odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanja državnega svetnika dr. Janvita Goloba glede posledic sladkorne reforme

Datum : 18. 5. 2009
Prejeto: 21.5.2009

Reforma je jasno opredelila, da bo proizvodnja sladkorja obstala samo v najproduktivnejših regijah pridelave sladkorne pese. Produktivnost (donos sladkorja na hektar) slovenske pridelave sladkorne pese pa je v povprečju zaostajala za srednje-evropskim (Francija, Nemčija Nizozemska, Avstrija, Belgija, Vel. Britanija) približno za 40 do 45 %.

Lastniki Tovarne sladkorja Ormož so se odločili, da se umaknejo iz proizvodnje sladkorja v Sloveniji zaradi z reformo zaostrenih razmer pri proizvodnji sladkorja. (Cena sladkorne pese je padla iz 46 EUR na 24 EUR, (za 48 %), cena sladkorja pa bi naj padla iz 619 EUR na 404 EUR (za 39 %). V takšnih razmerah po vseh projekcijah poslovanja, ki so bile narejene ne bi proizvedli dovolj sladkorno pese za ekonomsko upravičeno proizvodnjo sladkorja, tržišče pa je bilo moteno predvsem sladkorjem iz Hrvaške po preferencialnem sporazumu s Hrvaško in Srbijo ("Balkanski sladkor").

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, uprava, sindikat, Svet delavcev TSO in poslanca gospod Trofenik in gospod Sok so se trudili, da ne bi prišlo do "zapiranja" tovarne, vendar je sprejeta reforma bila prerigorozna za možen obstoj tako pridelave sladkorne pese kot tudi proizvodnje sladkorja.

TSO d.d. (Uprava in Nadzorni svet) je opravila veliko več pogovorov in razgovorov z Združenjem pridelovalcev sladkorne pese, ki so reprezentativni predstavnik pridelovalcev sladkorne pese, kot določa Uredba sveta (ES) št. 320 z dne 20. februar 2006 o začasni shemi za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti. Zahtevku za pomoč pri prestrukturiranju pa so ti dokumenti tudi priloženi. Odločitev torej ni temeljila na anonimni anketi, ki jo omenjate v svojem dopisu, ampak na tržnem in gospodarsko objektivnem premisleku o možnostih nadaljnjega uspešnega pridelovanja sladkorne pese in sladkorja.

Kmetje so se zelo dobro zavedali, da ne morejo zagotoviti potrebnih količin sladkorne pese pri novih veliko nižjih cenah, če je niso mogli pri skoraj enkrat višjih tako, da je morala tovarna pogodbe za pridelavo sladkorne pese sklepati na Madžarskem in v Avstriji. V celoti pa so potrdili program prestrukturiranja.

Shema za prestrukturiranje vsebuje:

• Realizacijo socialnega programa.
• Odstranitev vseh naprav za proizvodnjo sladkorja (razen silosov in pakirnice, če ostane le-ta aktivna).
• Ekološko sanacijo.
• Poslovni načrt prestrukturiranja ( finančni plan, terminski plan, itd )

Realizacijo in ekološko sanacijo nadzoruje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma v njegovem imenu Agencija za kmetijske trge Republike Slovenije.

Za proizvodnjo bioetanola, ki je bila načrtovana iz koruze in pšenice je bil izdelan elaborat in predinvesticijska zasnova, ki se zaradi razmer na trgu z žiti in koruzo, (močan porast cen - za cca 140 %) in padca cene nafte, ki je močno zmanjšal konkurenčnost bioetanola, ni mogel realizirati.

Vzpostavitev Centra za pripravo zelenjave za trg je bila vezana na izgradnjo rastlinjakov za proizvodnjo zelenjave, ki pa bi se ogrevali s termalno energijo, za katero se je izkazalo, da je v>Ormoški< vrtini premalo za tovrstno uporabo.

TSO d.d. je objekte silosov (30.000 t v celoti in 10.000 t do polovice) in pakirnice prodala nemškemu podjetju Pfeifer & Landen, ki bo skladiščil in pakiral sladkor ter ga ponujal na tržišči Slovenije in sosednjih držav.

Del zemljišča z delom industrijskega tira je bil prodan podjetju Slovenske železnice d.d. za ureditev tovornega naklada in razklada.

Za preostali del zemljišča, infrastrukture in zgradb pa potekajo razgovori s potencialnimi kupci (investitorji), ki želijo na tej lokaciji vzpostaviti nove proizvodnje in zagotoviti nova delovna mesta.

Program prestrukturiranja za zamenjavo sladkorne pese v kolobarju ne predvideva neke določene poljščine. Večina pridelovalcev sladkorne pese pa se je preusmerila v pridelavo pšenice, koruze in oljne ogrščice.

Kmetje, ki so bili z ukinitvijo pridelave sladkorne pese prizadeti, so v obliki različnih odškodnin prejeli naslednja sredstva:

• pomoč za prestrukturiranje v znesku  2,8 mio EUR;
• dodatno pomoč za diverzifikacijo v znesku 5,8 mio EUR;
• retroaktivno pomoč v znesku 12 mio EUR;
• v septembru pa se bo pričela izplačevati tudi pomoč na osnovi programov za posodobitev kmetijskih gospodarstev v znesku 5,8 mio EUR;
• pridelovalci sladkorne pese pa bodo do leta 2013 prejemali tudi zgodovinski dodatek k svojim plačilnim pravicam na osnovi plačil, ki so jih za pridelavo pese prejeli v obliki prehodnega plačila za sladkor v letu  2006;
• 1 mio EUR pa se je razdelilo med lastnike specializirane mehanizacije, kot odškodnino za  izgubo dohodka.

V Sloveniji proizvodnja sladkorja v obdobju do leta 2013, do katerega bo v veljavi sistem kvot, ni več mogoča.

Po letu 2013 pa Slovenija glede reforme sladkorja nima več nobenih obveznosti. Z ukinitvijo kvot proizvodnja sladkorja ne bo več omejena in hipotetično bi se lahko pojavil investitor, ki bi bil pripravljen ponovno vzpostaviti proizvodnjo sladkorja.

prof. dr. Milan Pogačnik,
minister