Pobuda Mateja Arčona za reševanje problematike nekontroliranega igranja na srečo

Državni svet Republike Slovenije je na 10. seji 8. 10. 2008, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval pobudo državnega svetnika Mateja Arčona za reševanje problematike nekontroliranega igranja na srečo in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo za reševanje problematike nekontroliranega igranja na srečo in uveljavitev odgovornega igranja ter predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

Na območju Republike Slovenije deluje šest družb, ki imajo (veliko) koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah, kjer poleg iger na igralnih avtomatih ponujajo tudi (žive) igre na igralnih mizah. Zakonodaja omogoča tudi 45 (malih) koncesij za igralne salone, kjer so na voljo le igre na (največ 200) igralnih avtomatih. Ob naši zahodni meji deluje 5 velikih igralnic in kar 18 igralnih salonov, kar predstavlja največjo koncentracijo ponudbe iger na srečo na ozemlju Evropske unije. Večina obiskovalcev prihaja iz sosednje Italije, vendar je tudi število igralcev, ki so slovenski državljani, v stalnem porastu. Priča smo tudi razmahu t.i. internetnega igranja, ki ponuja igro kar iz »prijetnega naslonjača« lastnega doma.

Poleg denarja, ki se steka v proračun(e), igre na srečo prinašajo tudi negativne posledice. Po mednarodnih raziskavah je od 1 - 3 % odraslih, ki imajo možnost igranja, izpostavljeno nevarnosti prehajanja v zasvojenost in odvisnost. Odvisnosti se običajno zavedo šele prepozno, ko posledic ni mogoče več sanirati brez škode zanje in njihove družine. Mnogi so v igri izgubili vse, kar so sami ustvarili in kar so ustvarjale predhodne generacije. Zasvojenost se lahko zgodi vsakomur, ni vezana na spol, starost ali socialni položaj.

V svetu so države na različne načine urejale področje igralništva. Med države z uspešnejšim sistemom preprečevanja nekontroliranega igranja sodijo Kanada, Nizozemska in Švica, ki uvajajo t.i. odgovorno igralništvo. Države so torej predpisale pogoje, ki jih morajo koncesionarji upoštevati, sicer so lahko ob koncesijo.

V nasprotju s tem Zakon o igrah na srečo (84. člen) predpisuje le, da »pogoje za obisk v igralnici določa koncesionar«. Koncesionar lahko posameznim osebam ali skupinam oseb prepove vstop v igralnico, ne da bi moral navesti razloge za takšno odločitev. Igralcem, ki pri izvajanju posebnih iger na srečo kršijo pravila iger, lahko koncesionar prepove nadaljnjo udeležbo v igrah.

Žal pa zakonodaja prireditelja iger na srečo k temu ne zavezuje in ne varuje tistih, ki »igrajo prek svojih zmožnosti« in očitno »ne zmorejo kontrole nad lastnim igranjem«. Zato v Sloveniji ne moremo govoriti o odgovornem igralništvu, zato je nujno sprejeti ukrepe na področju t. i. odgovornega igranja:

• vzpostavitev pogojev za preventivno ozaveščanje potencialnih igralcev glede nevarnosti nekontroliranega igranja;
• določitev pogojev, pod katerimi koncesionarji vodijo, izvajajo in kontrolirajo igranje v igralnicah in igralnih salonih;
• in zdravljenje tistih, ki so v odvisnost zašli (posebni družbeni strošek kot posledica nekontroliranega igranja).

Glede na zgoraj navedeno Državni svet predlaga, naj Vlada Republike Slovenije preuči možnosti in sprejme potrebne ukrepe:

1. Zagotovi materialne pogoje za izvajanje preventivnih in kurativnih ukrepov na območju Republike Slovenije, ter v ta namen zagotovi potrebna sredstva za preventivno in kurativno delovanje na področju odvisnosti od iger na srečo (v višini 2-3 % koncesijske dajatve).
2. Država mora zagotoviti potrebna javna sredstva za zdravljenje bolezni - odvisnosti od iger na srečo. Odvisniki od iger na srečo v Sloveniji nimajo zagotovljenega sistemskega in z doktrino podprtega zdravljenja. Zdravstveni sistem ne financira zdravljenja ljudem, ki so zaradi bolezni izgubili vse svoje premoženje. Prepuščeni iznajdljivosti posameznikov in ustanov, ki jim pod krinko zdravljenja drugih odvisnosti (npr. alkohol..) poskušajo pomagati.
3. Sedanja situacija je neurejena tudi na ravni izvajalcev zdravljenja, kjer je najrazličnejšim »podjetnikom« dopuščeno, da brez kvalifikacij, kontrole in odgovornosti izvajajo »psihoterapevtsko« prakso in jo seveda tudi ustrezno zaračunavajo. Gre za resno bolezen, ki jo je potrebno zdraviti na podlagi sprejete doktrine in v okviru sistema zdravstvenega varstva.
4. Posebno pozornost je potrebno nameniti preventivi, zlasti šolajoči se mladini in njihovem odnosu do iger na srečo. S preventivnimi programi lahko dosežemo pomembne premike v dojemanju bistva iger na srečo.
5. Prireditelji iger na srečo morajo sprejeti politiko »obvladovanja nekontroliranega igranja«, ki mora postati del posebne družbene odgovornosti tistih, ki so nosilci koncesije. Zaposlene pri koncesionarjih je potrebno izobraževati in ozaveščati glede nevarnosti nekontroliranega igranja.
6. Potrebno je vzpostaviti enotno evidenco o sprejetih ukrepih na nivoju države. Igralnice in igralni saloni so že povezani v enovit informacijski sistem. Ta pa žal ne omogoča, da posameznik, ki mu je prireditelj izrekel kakršen koli ukrep v zvezi z nekontroliranim igranjem, ne bi vstopal in igral na srečo pri drugem prireditelju. 

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanjo v roku 30 dni odgovori.