Mnenje k predlogu zakona o vinu (Zvin) - prva obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 45. seji, dne 14. 7 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o vinu (Zvin) - prva obravnava

Državni svet ugotavlja, da predlog zakona o vinu sledi že doslej znanim in uzakonjenim ciljem, kot so varstvo potrošnikov in pridelovalcev vina ter usmeritvi v kakovostno pridelavo, ki je ključna za večjo konkurenčno sposobnost pridelovalcev vina in grozdja pri prometu s temi proizvodi in prilagoditev na nove razmere članstva v EU.

Predlog zakona se bistveno ne razlikuje od prejšnjega vladnega predloga zakona o vinu. Odpravljene so nekatere administrativne ovire, število vinorodnih okolišev se zmanjšuje iz štirinajst na devet okolišev, medtem ko vinorodne dežele ostajajo tri. Delitev na tri vinorodne dežele je skladna s stališčem državnega sveta in izhaja tudi iz rezultatov ankete vinogradnikov.

Predvidena je možnost prehoda na tako imenovani romanski način varstva porekla vina in s tem aktivnejša vloga pridelovalcev pri varstvu in zaščiti geografskega porekla, ki naj bi prispevala k večji prepoznavnosti in večji konkurenčnosti pri prodaji vina.

K prepoznavnosti slovenskih vin v tujini naj bi pripomogla tudi v predlogu predvidena možnost razširjenega tradicionalnega pojmovanja vin, ki je mednarodno razpoznavno: eminentno in renome. Evropski pravni red namreč ne dopušča prevajanja tradicionalnih slovenskih izrazov, kot je vrhunsko vino, ob tem dejstvu pa so slovenski pridelovalci na tujem tržišču v primerjalno slabšem položaju kot pridelovalci vina, ki prihajajo iz večjih držav z bolj razširjenim in s tem bolj poznanim jezikom, ki lahko vino označijo z izrazom, ki pomeni oznako kakovosti, ki je razumljiva večjemu številu potrošnikov.

Predlog zakona vzpostavlja tudi register enoloških sredstev in predpisuje uporabo le-teh. Taka ureditev je namenjena predvsem varstvu potrošnikov in hkrati samim pridelovalcem. V skladu s prepovedjo obiranja samorodne trte in križancev je nasad trte v predlogu zakona natančnejše opredeljen.

Državni svet ponovno opozarja na strokovne pomanjkljivosti predloga zakona, na katere je ob vložitvi odložilnega veta, dne 23. 12. 2005, že opozoril, vendar jih predlagatelj zakona v obravnavanem predlogu ni odpravil, in sicer:

• predlog zakona še vedno dovoljuje dosladkanje ne le mošta ali drozge za dvig potrebnega alkohola, ki je dovoljeno v neugodnih vremenskih prilikah, ampak tudi dosladkanje vina, kar je iz zdravstvenega vidika nedopustno. V kakršnikoli obliki dodani sladkor v vinu vsebuje toliko glukoze kot fruktoze, kar pa je iz zdravstvenega vidika vprašljivo za vse že registrirane diabetike in tiste, ki sploh ne vedo, da so sladkorni bolniki;
• nedopustna je tudi ureditev, da se grozdje, sušeno razgrnjeno na slami ali koncentriranje soka na odrezanih šparonih, uvršča v isto skupino, kot na primer suhi jagodni izbor ali ledeno vino, ki mora to tehnološko zrelost doseči odvisno od prezrelosti na trti in ne naknadno z nekimi postopki izven trte;
• stekleničenje kakovostnih vin izven območja vinorodnega okoliša je nedopustno. Kakovostni razred vina se mora ustekleničiti v okolišu, kjer je grozdje pridelano, predelano in kjer je vino tudi donegovano. Stekleničenje vina in s tem priprava za potrošnjo v območju vinorodnega okoliša je nujna zaradi ohranitve avtentičnosti ali porekla vina.

Državni svet na podlagi zgoraj navedenega meni, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, saj delno sledi razlogom, zaradi katerih je na 11. izredni seji, dne 23. 12. 2005 sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije o zakonu o vinu (EPA 458-IV) ponovno odloča.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Marjan Maučec.