Vprašanje Darka Frasa glede izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih

Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji 6. 7. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval vprašanje državnega svetnika Darka Frasa glede izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Darka Frasa in predlaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Darka Frasa se glasi:

Kdaj in kako se bo zagotovilo nadaljevanje sofinanciranja izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih in s tem omogočilo dostop do širokopasovnih priključkov pod enakopravnimi pogoji na območju celotne države?

O b r a z l o ž i t e v:

Na podlagi Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 in v skladu s sprejeto Strategijo razvoja širokopasovnega omrežja v Republiki Sloveniji je Republika Slovenija pristopila k sofinanciranju izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih iz sredstev državnega proračuna in sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. V ta namen je izvedla dva javna poziva, na katera so se lahko prijavile lokalne skupnosti in izbrani zasebni partnerji. Cilj prednostne usmeritve po zaključku programskega obdobja 2007-2013 je povečanje pokritosti prebivalstva  z možnostjo priključitve na širokopasovno omrežje s sedanje ocene 92 odstotkov na 100 odstotkov. Ne nazadnje je na državnem nivoju sprejeta Strategija razvoja širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji s cilji do leta 2015 oz. 2020 (»Širokopasovna infrastruktura mora omogočati pokritost 90 odstotkom prebivalcem z možnostjo za optično povezavo do doma (FTTH) ali primerljive zmogljivejše širokopasovne povezave«).

Na osnovi prvega javnega poziva iz leta 2008 (tri odpiranja) je bilo izbranih 20 lokalnih skupnosti, skupna vrednost projektov pa je znašala 60.800.000 EUR (sofinanciranje iz javnih sredstev v višini 45.200.000 EUR), projekti so v zaključni fazi.  S tem se je omogočilo širokopasovni dostop 15.921 gospodinjstvom in pravnim osebam.

Drugi javni poziv GOŠO 2 je bil objavljen julija 2010.  Razpisanih je bilo 37,1 milijona EUR. Na prvo odpiranje je prispelo 14 vlog. Odobrenih je bilo 5 projektov v skupni vrednosti sofinanciranja 36.786.272,46 EUR. Na podlagi teh projektov se je omogočilo širokopasovni dostop še 13.497 gospodinjstvom in pravnim osebam. Nerazporejenih je ostalo samo 344.340.47 EUR, kar pa je premalo za sofinanciranje še kakšnega od projektov.

Tako je bilo porabljenih približno 82.300.000 EUR javnih sredstev in zagotovljenih približno 29.418 širokopasovnih priključkov na območju države.

Po naših ocenah se z omenjeno politiko niti približno ni doseglo cilja, ki je bil zastavljen, to je 100% pokritost, oz. dostopnost do širokopasovnih priključkov na območju države. Samo na zadnjem odpiranju je ostalo zavrnjenih 9 projektov, ki združujejo območja več deset občin in predstavljajo v glavnem podeželska območja, kjer zaradi konfiguracije terena in gostote priključkov gradnje samo na osnovi komercialnega interesa ni mogoče pričakovati.

V občinah iz območja Slovenskih goric se zavedamo, da je razvoj tega območja bistveno pogojen z dostopom do sodobnih elektronskih komunikacij. To so občine jasno izrazile v obliki skupnega nastopa s ciljem, da se na celotnem območju vzpostavi času in razvoju nujno potrebno širokopasovno omrežje. Zavedati se moramo, da je vrednost investicije merjena v več milijonih EUR in taka enostavno prevelika za občine, da bi, ob vseh svojih neposrednih investicijskih obveznostih  za katere so primarno pristojne, lahko financirale še takšne projekte.

Odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij je tista vrsta razvojne infrastruktura, katera mora biti dostopna vsem zainteresiranim prebivalcem in gospodarstvu, ne glede na njihov geografski, socialni ali politični status. Če je v območjih z večjo poseljenostjo ta dostopnost omogočena in obstaja komercialni interes ter celo več ponudnikov, ki si medsebojno konkurirajo tako s ceno kot tudi kvaliteto (tako v obliki dodatnih storitev kot hitrosti prenosa), mora biti primerljiva možnost dostopa in cena tega dostopa omogočena tudi ostalemu prebivalstvu, kar pa je naloga Vlade. Sedanji pristop le-te pa očitno povzroča stanje, da se naj za »drugorazredna« območja pač formalno omogoči neka dostopnost, ki sicer ni na primerljivi ravni po kvaliteti in razvojnih možnostih, pa še cena je višja, ker operaterji nimajo komercialnega interesa.

Od države pričakujemo, da se bodo zagotovila dodatna sredstva za izgradnjo odprtega širokopasovnega omrežja tudi na ostalih območjih t.i. belih lis, predvsem pa menimo, da bi se moral temeljito spremeniti pristop k uresničevanju zastavljenih ciljev na področju širokopasovne infrastrukture. Konkuriranje za omejena sredstva med lokalnimi skupnostmi za dostopnost do razvojno nujne infrastrukture je napačno in očitno ne daje pričakovanih rezultatov.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanj v roku 30 dni odgovori.