Datum: 16.09.2010
Uvodoma je potrebno pojasniti, da je konec leta 2007 Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo za Vlado Republike Slovenije informacijo o morebitnih sistemskih rešitvah povezanih z izvajanjem dimnikarske gospodarske javne službe. V le tej je bila predstavljena podrobnejša analiza koncesioniranega in licenčnega sistema, prednosti in pomanjkljivosti obeh sistemov kot tudi primerjava koncesioniranega in licenčnega sistema izvajanja obvezne državne gospodarske javne dimnikarske službe. Predlagano je bilo, da se dimnikarska služba še naprej izvaja na koncesioniran način, saj je bilo ugotovljeno, da ima obstoječi koncesioniran sistem več prednosti kot slabosti in sicer med drugim, da je izvajalec izbran na javnem razpisu, da je koncesijska pogodba sklenjena za določeno obdobje, da se na javni razpis lahko prijavi vse oblike gospodarskih družb, da ni omejitev v pridobivanju koncesije s strani izvajalcev iz drugih držav, da so cene dimnikarskih storitev enotne in s tem enako dostopne za vse uporabnike, da izvajalci nimajo omejitev v zaposlovanju samo dimnikarjev, ampak lahko zaposlujejo tudi kadre z višjo in visoko strokovno usposobljenostjo.
V letu 2009 je Ministrstvo za okolje in prostor najprej pristopilo k ureditvi cenovne problematike, ki jo je tudi uspešno zaključilo. Nadalje pa ministrstvo pripravlja z namenom urejanja dimnikarske službe spremembe in dopolnitev tudi drugih predpisov s področja izvajanja dimnikarske službe in sicer " pravilnika o dimnikarski službi" ter "pravilnika o meritvah emisij dimnih plinov" kot tudi aplikativne pravilnike s tehnično vsebino in navodila o izvedbi posameznih dimnikarskih storitev. V tem okviru se poskuša preučiti in prilagoditi med drugim tudi število dimnikarskih storitev stanju tehnike.
V letu 2011 naj bi ministrstvo ponovno pristopilo k spremembam in dopolnitvam Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1). V tem okviru bomo poskušali že v to novelo umestiti nova zakonska določila, ki bodo predstavljala ustrezno podlago ter omogočala nadaljnje urejanje dimnikarskih storitev tudi v smeri morebitne drugačne ureditve izvajanja dimnikarskih storitev. Spremembe pa je pričakovati tudi zaradi zahtev Evropske komisije, ki že proučuje trenutni koncesijski sistem na področju dimnikarskih storitev v Republiki Sloveniji. Komisija se namreč zavzema za sisteme, ki omogočajo izvajanje storitev več izvajalcem in ne le enemu na posameznem dimnikarskem območju.
Ker se bodo v letih 2014 - 2016 iztekle prve koncesijske pogodbe, je mogoče že pred tem (kot navedeno zgoraj) pripraviti spremembe prepisov, ki bodo omogočali, da se po izteku koncesijskih pogodb na posameznih dimnikarskih območjih, to območje odpre za več izvajalcev. V tem primeru bo potrebno v sodelovanju s predstavniki dimnikarskih podjetij in njihovih združenj, predstavniki uporabnikov storitev ter predstavniki lokalnih skupnosti ugotoviti, ali bi bil licenčni sistem sprejemljiv tako z vidika doseganja ciljev te javne službe, kot tudi z vidika uporabnikov in vidika evropskih predpisov.
V 12. točki je Državni svet je predlagal konkretne predloge, ki so lahko vodilo pri pripravi sprememb dimnikarske zakonodaje in sistemskega zakona o dimnikarski službi in sicer, da :
1. "naj se v okviru analize o najustreznejšem modelu izvajanja dimnikarske službe v primeru koncesioniranega modela prouči varianta, da se na posameznem dimnikarskem območju podeli koncesija večjemu številu izvajalcev, s čimer naj bi bila zagotovljena večja konkurenčnost, hkrati pa bi imeli uporabniki možnost izbire izvajalca ob zagotovljeni regulirani ceni storitev;
in
2. "naj se v okviru navedene analize preuči kombiniran model izvajanja dimnikarske službe, v katerem se storitve dimnikarske službe za industrijske obrate in večje stanovanjske stavbe izvaja na koncesioniran način, za stanovanjske stavbe z malimi kurilnimi napravami pa na licenčen način,"
Trenutno ureditev izvajanja dimnikarske službe izhaja iz določbo ZVO-1, ki je določil, da s 7.5.2004 to ni več lokalna gospodarska javna služba, ampak državna, ter določb Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev,pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (v nadaljevanju Uredba), ki skladno z Zakonom o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGSJ) določa način izvajanja te javne službe v obliki koncesije. Takšna ureditev ni nova, saj je bil koncesioniran sistem pri nas uveden že v letu 1974 z Zakonom o dimnikarski službi, le da je koncesijo podelila občina in ne država; sistem izključnosti (ekskluzivnosti) pa je veljal tudi takrat. Da to ni v neskladju z ustavo oziroma v nasprotju s svobodno gospodarsko pobudo pa je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS v svoji odločbi št. U-I-76/91-21.
Pri tem je potrebno še opozoriti, da koncesioniran sistem izvajanja dimnikarske službe velja le za izvajanje dimnikarskih storitev na malih kurilnih naprav. Vse ostale kurilne naprave (srednje in velike) pa urejajo drugi predpisi, ki posebej - drugače urejajo režim pregledovanja in čiščenja, predvsem pa sistem monitoringa. Kar se tiče kurilnih naprav v večjih stanovanjskih stavbah, pa je potrebno navesti, da predpisi ne ločujejo kurilnih naprav glede na število odjemalcev, pač pa glede na nazivno (ali vhodno) moč kurilne naprave ter glede na to, ali se toplota proizvaja le zaradi ogrevanja prostorov ali pa tudi zaradi tehnoloških procesov.
Kot že navedeno zgoraj, bo Ministrstvo za okolje in prostor pred pripravo novele ZVO-1 ponovno proučilo trenutni sistem izvajanja dimnikarske službe. Če se bo pri tem pokazalo, da je potrebno ta sistem zamenjati z ustreznejšim (pa naj bo to sistem, v katerem se za posamezno področje podeli več koncesij ali pa licenčni sistem ali pa kakšen drug sistem), bo ministrstvo predlagalo spremembo predpisov, ki bodo omogočili ustrezno izvajanje dimnikarske službe.
3. "naj ima uporabnik možnost zamenjave izbranega dimnikarskega izvajalca, če dokaže, da je delo opravil nestrokovno in v nasprotju s predpisi"
in
4. "naj koncesionar izgubi koncesijo, če večje število uporabnikov odkloni njegove storitve zaradi nestrokovnega dela,"
V primeru nezadovoljstva uporabnika s storitvami koncesionarja (izvajalca dimnikarske službe), so že sedaj uporabniku dane možnosti ukrepanja, ki jih določa Uredba v 27. členu. Če uporabnik meni, da je bila storitev dimnikarske službe opravljena v nasprotju z Uredbo, drugimi predpisi in pravili stroke, se lahko najprej pritoži kar koncesionarju samemu. Koncesionar se mora na pritožbo uporabnika odzvati v 14 dneh po njenem prejemu. Če uporabnik ni zadovoljen z odzivom koncesionarja, lahko v 30 dneh od poteka roka za odziv koncesionarja ali od prejema odgovora koncesionarja ali od ravnanja koncesionarja glede odprave zatrjevane pomanjkljivosti opravljene storitve vloži na ministrstvo zahtevo, da koncesionarju naloži ustrezno ravnanje. Če ministrstvo v postopku ugotovi, da je koncesionar pri opravljanju dimnikarske službe ravnal v nasprotju s to uredbo ali drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja dimnikarske službe, ali pravili stroke glede izvajanja dimnikarskih storitev, mu z odločbo naloži, da uskladi z njimi svoje ravnanje. Morebitno neupoštevanje zahtev koncedenta pa so na podlagi 21. člena Uredbe razlog za odvzem koncesije.
Koncesija se lahko odvzame iz razlogov, ki jih določa Uredba ali pa ZGJS, med drugim tudi v primeru, če koncesionar ravna v nasprotju s to uredbo ali drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja dimnikarske službe in cene dimnikarskih storitev, in na zahtevo koncedenta v roku, ki ga ta določi, ne uskladi svojega ravnanja s temi predpisi, kakor tudi, če te predpise prekrši več kot enkrat; če koncesionar ne ravna v skladu s pravili stroke glede izvajanja dimnikarskih storitev tako, da so te storitve izvršene nekvalitetno in neustrezno; če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov v zvezi z izvajanjem koncesije (in drugih primerih). Pri tem je potrebno izpeljati ustrezen ugotovitven postopek, ter v skladu z ugotovitvami, ki morajo temeljiti na dejstvih in dokazih, izdati konkretnim pravni akt za odvzem koncesije.
Iz navedenega je torej razvidno, da obstaja mehanizem za nadzor koncesionarja, vendar pa zgolj odklonitev izvajanja storitev s strani uporabnikov ne more predstavljati razloga za odpoved koncesijske pogodbe. Odločitev o tem, kateri izvajalec bo na posameznem območju izvajal dimnikarske storitve, pa trenutno ni v rokah uporabnikov storitev temveč koncedenta. V kolikor bo v bodoče uveden drugačen sistem izvajanja dimnikarskih storitev (AD 1 in 2) pa bodo imeli tudi uporabniki storitev možnost izbire izvajalca.
5. "Vlada RS v postopek podeljevanja koncesij in oblikovanja cen storitev dimnikarske službe vključi sodelovanje lokalnih skupnosti,"
Podlaga za določanje cen dimnikarskih storitev je določena v 8. členu Uredbe, iz katerega izhaja, da cene storitev dimnikarske službe določi vlada na predlog ministra, pristojnega za okolje, pri čemer upošteva obseg dela, materialne stroške in časovno tehnične normative, potrebne za opravljanje storitev dimnikarske službe.
V skladu s pravili postopkov priprave zakonodaje, mora ministrstvo vse predvidene spremembe predpisov posredovati tako na Združenje slovenskih občin in Skupnost občin Slovenije. V okviru tega so dane možnosti sodelovanja lokalnih skupnosti pri oblikovanju zakonodaje ter podajanja konkretnih predlogov v fazi javne razprave.
6. "naj se preuči potrebno število storitev na posamezni napravi (npr. ali je vsakoletno pregledovanje dimnikov v stanovanjih, v katerih ni peči, sploh potrebno);"
in
7. "naj se določijo roki meritev emisij glede na starost kurilne naprave in ob upoštevanju dognanj stroke. Za nove naprave na plin se naj po preteku garancijskega roka opravi meritev po štirih letih do meritve CO v štirinajstem letu, nato pa na tri ali dve leti. Pri kurilnem olju naj se meritev po preteku garancijskega roka ( v katerem opravi meritev serviser) opravi po treh letih do štirinajstega leta, potem pa naj se meritve zgostijo na dve leti. Ob tem velja opozoriti, da imajo sodobne naprave varnostne sisteme, ki pravočasno opozarjajo na nevarnosti,"
Ministrstvo za okolje in prostor je v tem letu pristopilo k proučitvi posameznih dimnikarskih storitev predvsem z vidika pogostosti oziroma potrebnosti njihovega izvajanja. Pri tem si pomagamo tudi z izkušnjami in urejenostjo v drugih držav Evropske unije. Ob enem sodelujemo s posameznimi gospodarskimi subjekti, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z dimnikarskimi storitvami, pa niso koncesionarji (da ne prihaja do konflikta interesov). Predvidevamo, da bomo do konca leta imeli ustrezne informacije za morebitno spremembo frekvenc opravljanja posameznih storitev.
Zaradi še zmeraj pogostih zastrupitev zaradi preseženih vrednosti emisij iz kurilnih naprav se ne strinjamo, da lahko na periodo meritev vpliva le starost kurilne naprave, vendar bi z uskladitvijo stroke in zakonodaje lahko dosegli smotrnejšo ureditev. Poseben režim bi lahko imele naprave, ki za svoje delovanje ne potrebujejo zraka iz bivalnih prostorov in odvajajo emisije prisilno iz prostora. Pri spremembi predpisov bo vsekakor upoštevano tudi trenutno stanje tehnike pri novih kurilnih napravah, vendar pa bodo spremembe sledile tudi zahtevam Evropske unije iz Direktive Sveta 1999/30/ES o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku ter Evropski energetski politiki. Nekatere spremembe bodo vključene že v spremembo in dopolnitev Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
8. "naj se uredi nadzor nad projektanti, izvajalci dimnikarske službe in serviserji,"
Nadzor nad izvajalci dimnikarske službe se v skladu z določbami ZVO-1 in podzakonskimi predpisi izvaja kot strokovni nadzor in kot inšpekcijski nadzor. Strokovni nadzor nad izvajanjem storitev dimnikarske službe in nad drugimi nalogami izvajalca dimnikarske službe izvaja na podlagi 39a. člen Uredbe Ministrstvo za okolje in prostor.
Inšpekcijski nadzor nad izvajalci dimnikarskih storitev in nad uporabniki storitev pa opravljajo kar štiri inšpekcije in sicer:
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem Uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja.
Inšpekcijski nadzor nad zmanjšanim varstvom pred požarom in s tem povezani odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih pri opravljanju storitev dimnikarske službe, in odpravo pomanjkljivosti, zaradi katerih je zmanjšano varstvo pred požarom, ugotovljenimi pri prvem pregledu naprave, opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Inšpekcijski nadzor v zvezi z ogrožanjem človekovega zdravja iz tretje alinee prvega odstavka 30. člena te uredbe, in odpravo s tem povezanih pomanjkljivosti, ugotovljenih pri opravljanju storitev dimnikarske službe, opravlja inšpekcija, pristojna za zdravje.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Uredbe, ki se nanašajo na ceno storitev dimnikarske službe, izvaja inšpekcija, pristojna za trg.
Menimo pa, da bi bilo potrebno nadzor nad projektanti tudi z vidika pravilnega projektiranja kurilnih in dimovodnih naprav ustrezno urediti v predpisih o gradnji objektov ter projektantom naložiti ustrezno materialno ter kazensko odgovornost v primeru napak. Serviserji pa so pravne osebe, ki opravljajo dejavnost na trgu in ne na podlagi javnega pooblastila, zato za njih ni predvidena posebna kontrola s strani nadzornih organov.
9. "naj se pri določanju razpisnih pogojev za pridobitev koncesije v prvi vrsti upoštevajo izvajalci z ustrezno izobrazbo s področja dimnikarstva( tudi mali)",
V javnih razpisih je bila na podlagi določb Uredbe - med ostalimi pogoji potrebnimi za pridobitev koncesije za posamezno dimnikarsko območje - navedena tudi vrsta izobrazbe (dimnikar, dimnikarski mojster, dimnikarski delovodja ali najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri in pet let delovnih izkušenj na področju dimnikarstva). Prav tako se je upoštevalo tudi dodatne usposobljenosti (dodatna izobraževanja, seminarji, usposabljanja). Tako izobrazba kot dodatna funkcionalna znanja so bila ovrednotena v razpisni dokumentaciji z različnim številom točk. Nikjer v razpisu pa ni bilo omejitve glede velikosti podjetja oziroma podjetnika posameznika. Edina omejitev je v tem, da mora gospodarski subjekt, ki se javi na razpis, izpolnjevati pogoje zadostnega števila zaposlenih glede na število enakovrednih kurilnih naprav na posameznem dimnikarskem območju.
Na podlagi navedenega menimo, da je bila izobrazba vsekakor upoštevana pri izboru izvajalcev.
10. "naj se preveri, ali bi bilo treba določiti maksimalno število (enakovrednih) kurilnih naprav, za katera bi skrbel posamezni izvajalec dimnikarskih storitev,"
Pri določanju števila zaposlenih oseb 18. člen Uredbe določa, da mora imeti koncesioinar na vsakih začetih 2000 enakovrednih kurilnih naprav na dimnikarskem območju, ki je predmet koncesije, zaposleno najmanj eno ustrezno usposobljeno osebo, kot tudi, da mora koncesionar ves čas trajanja koncesije izvajati dimnikarsko službo s tolikšnim številom tako usposobljenih oseb, kot jih je navedel v svoji vlogi za pridobitev koncesije.
Ne vidimo posebnega smotra v tem, da se izrecno določi maksimalno število kurilnih naprav, za katere bi smel skrbeti posamezen izvajalec. Potrebno se je zavedati, da imamo v Sloveniji - glede na število kurilnih naprav - med seboj zelo različna dimnikarska območja. Nekatera dimnikarska območja ne dosegajo niti števila 500, med tem ko druga presegajo število 15.000. Pri prvih bi torej smel izvajalec zaposlovati le 0,25 delavca, pri drugih pa bi smel imeti zaposlenih npr. 7,5 delavcev. Koliko delavcev bo imel zaposlenih izvajalec, je torej njegova odločitev, ki pa je pogojena s tem, na koliko dimnikarskih območjih želi opravljati dimnikarske storitve oziroma za koliko območij bo sposoben pridobiti koncesijo.
11. "Uredba o dimnikarski službi ne vsebuje poglavja "Obveznosti koncesionarja" in "Obveznosti koncendenta", zato jo je treba s temi poglavji dopolniti,"
Res je, da v Uredbi ni posebnih poglavij s takšnimi naslovi, vendar pa to ne pomeni, da v Uredbi obveznosti koncesionarja in koncendenta niso opredeljene.
Obveznosti koncesionarja v zvezi z izvajanjem "dimnikarske službe" so opredeljene v 12. členu, drugem in tretjem odstavku 18. člena, 22., 23., 24., 28., 30., 34., 35., 36., 37. ter 38. členu, podrobneje pa so način in pogoji izvajanja dimnikarske službe določeni v koncesijski pogodbi.
Obveznosti koncendenta v zvezi z izvajanjem "dimnikarske službe" so opredeljene v 8., 13. 16., petem odstavku 27. člena, v 34., 36., 37., 38. in 39. a členu Uredbe, podrobneje pa v koncesijski pogodbi.
Vsekakor velja v bodoče ob naslednji spremembe uredbe razmisliti tudi o morebitnih dopolnitvah poglavij oziroma določb uredbe s posebnima poglavjema "Obveznosti koncesionarja" in "Obveznosti koncendenta".
12. "je potrebno s strokovnega vidika ponovno preveriti Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov in ga uskladiti s Pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb."
Kot že navedeno pri odgovoru na točko 6 in 7 ministrstvo načrtuje spremembo predpisov, ki urejajo dimnikarske storitve. Pri tem bodo natančno proučeni tudi drugi predpisi, ki morebiti posegajo ali pa delno posegajo tudi na področje dimnikarskih storitev. Vendar pa v tem trenutku menimo, da "Pravnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov" in "Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb" nimata neposredne povezave, saj storitve v zvezi z vgrajevanjem in vzdrževanjem prezračevalnih in klimatizacijskih sistemov stavb ne spadajo med obvezne storitve dimnikarske službe. Te storitve opravljajo izvajalci vgradnje oziroma serviserji posameznih sistemov.
Vlada Republike Slovenije
mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA
