Zapisnik 18. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v ponedeljek, 10. 5. 2010.

Predsednik je pričel 18. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 16.30 uri in zaključila ob 18.10 uri.

Opravičil so se:

• Mag. Dušan Črnigoj
• Vincenc Otoničar
• Peter Požun
• Peter Vrisk

Ostala odsotna:

• Rudi Cipot
• Mihael Jenčič

Na sejo je bil vabljen:

• dr. Franc Križanič, minister za finance

Seje so se udeležili:

• dr. Franc Križanič, minister za finance

O sklicu seje je predsednik Državnega sveta obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 7. 5. 2010 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

• Predlog zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN)

 

1. točka dnevnega reda: Predlog zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN)

Državni zbor je zakon sprejel na 23. izredni seji v ponedeljek, 3. maja 2010.
Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za razpis referenduma o Zakonu o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Bogomir Vnučec) so svetniki prejeli s sklicem 7. 5. 2010 in na klop.
Mnenje Službe za pravna in analitična vprašanja so prejeli po elektronski pošti 7. 5. 2010.
Zahtevo je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo  so prejeli na klop.

Predstavnik predlagateljev zakona Boris Pahor, predsednik Vlade Republike Slovenije je podal obrazložitev.
Državni svetnik Bogomir Vnučec je podal stališče.
Predstavnik predlagateljev zakona dr. Franc Križanič, minister za finance, je podal obrazložitev.

Predstavnik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance mag. Stojan Binder je podal stališče.

Predstavnik Interesne skupine Borut Meh je podal stališče.

Razpravljali so prof. dr. Jože Mencinger, Anton Peršak, Matej Arčon, dr. Janvit Golob, Andrej Rus, Branimir Štrukelj, dr. Zoltan Jan.
Na dileme iz razprave je odgovoril dr. Franc Križanič, minister za finance.

Pred glasovanjem je predsednik državne svetnike opozoril, da v skladu z 99. členom Ustave Republike Slovenije zahtevo za razpis referenduma sprejme Državni svet z večino glasov vseh članov.

Predsednik je dal najprej na glasovanje predlog o tajnem glasovanju:

Predlog za tajno glasovanje ni bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 15 pa jih je bilo proti).

Za tem je dal na glasovanje:

Državni svet Republike Slovenije je na 18. izredni seji 10. 5. 2010 na podlagi drugega odstavka 90. člena v povezavi s četrto alinejo 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06), 12. člena v povezavi z 12.a členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list Republike Slovenije, št. 26/07 - UPB2), v zvezi z Zakonom o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN), EPA 818-V, sprejel

ZAHTEVO

za razpis zakonodajnega referenduma iz drugega odstavka 90. člena v povezavi s četrto alinejo 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06) o Zakonu o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN), EPA 818-V.

Referendumsko vprašanje naj se v skladu s 16.c členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list Republike Slovenije, št. 26/07 - UPB2), glasi:

»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN), EPA 818-V, ki ga je sprejel Državni zbor na seji 3. maja 2010?«
Obrazložitev:

Državni svet je na Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN), sprejel zahtevo za njegovo ponovno odločanje, vendar pa je Državni zbor RS na 23. izredni seji zakon ponovno sprejel.

Naslov zakona - Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije je zavajajoč. Zakon namreč določa, da obsega upravljanje kapitalskih naložb njihovo pridobivanje, razpolaganje in izvrševanje pravic delničarja ali družbenika. Izraz razpolaganje pa pomeni prodajo, zamenjavo ali vsak drugi pravni posel, na podlagi katerega se imetništvo delnic ali deležev RS prenese na drugo pravno ali fizično osebo. Torej ne gre samo za upravljanje, ampak tudi razpolaganje s kapitalskimi naložbami, kar vključuje tudi njihovo prodajo.
Poglavitna rešitev ZUKN je, da se ustanovi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (v nadaljnjem besedilu: agencija), ki bo po navedbah vlade kot predlagatelja ZUKN, celovito upravljala z veliko večino državnih kapitalskih naložb. Predvideno je, da se na agencijo prenese upravljanje kapitalskih naložb iz posameznih resornih ministrstev, in strateške kapitalske naložbe iz Slovenske odškodninske družbe (SOD) ter Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (KAD). V obrazložitvi ZUKN je tudi navedeno, da je zakon potreben zaradi prizadevanj RS za vstop v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in da temelji na smernicah ter načelih te organizacije glede upravljanja podjetij v državni lasti: preglednosti, predvidljivosti, učinkovitosti in odgovornosti.

ZUKN ravno te smernice in načela OECD grobo krši. Kršeno je predvsem načelo odgovornosti in preglednosti, ker ZUKN ne zagotavlja strokovnih mehanizmov in transparentnost za učinkovito gospodarjenje s kapitalskimi naložbami države. Predvsem ni jasno opredeljena odgovornost za dobro upravljanje s tem premoženjem, katerega vrednost gre v milijarde evrov in je namenjeno predvsem pokojninski blagajni. Zelo je pomembno, kdo in na kakšen način z njimi upravlja in razpolaga, saj bo v primeru neodgovornega, slabega, neučinkovitega in negospodarnega upravljanja primanjkljaj v pokojninski blagajni še večji, kot je sedaj, kriti pa jo bo moralo sedanje in predvsem prihodnje delovno aktivno prebivalstvo, ki se mu bo socialni položaj zaradi tega zelo poslabšal.      

Odgovornost za državno kapitalsko premoženje, ki je last vseh državljanov Slovenije, se namreč z voljenih predstavniških organov prenaša na maloštevilne organe agencije, ki jo bo postavila politična oblast. Tako se bo s pomembnim državnim premoženjem upravljalo in razpolagalo mimo volje ljudstva in odgovornosti za to ne bo prevzel tisti, na katerega suveren to odgovornost prinaša. Odgovornost upravljavcev premoženja države, ni zgolj korporacijske narave, temveč mora biti tudi politične narave. Država je po volji ljudstva zaupana v upravljanje vladi, ki upravlja z državo in njenim premoženjem, zato mora biti tudi odgovorna za gospodarnost, učinkovitost, transparentnost in zakonitost upravljanja s tem premoženjem. In ravno tu se želi vlada kot predlagatelj ZUKN pod krinko strokovnosti in neodvisnosti neke agencije umakniti pred odgovornostjo, ki jo upravljanje z državnim premoženjem prinaša. Res je, da ZUKN določa, da Državni zbor za obdobje najmanj treh let sprejme strategijo upravljanja kapitalskih naložb in da vlada sprejema letne načrte upravljanja teh kapitalskih naložb. Vendar pa problem ni v strategijah in načrtih, ampak v konkretnih izpeljavah posameznih postopkov oziroma prodaj, torej ali so ta zakonita, gospodarna, transparentna, ali se je povabilo dovolj širok krog zainteresiranih itd. Ravno tukaj nastaja prostor, da se zaradi vpliva takšnih in drugačnih lobijev dogajajo nepravilnosti, kar se je več kot očitno izkazalo v preteklosti. ZUKN teh napak iz preteklosti ne odpravlja, temveč jim celo še bolj na široko odpira vrata. Dober primer tega je Družba za avtoceste RS (DARS), ki je bila ustanovljena kot neodvisna in strokovna institucija in ki je delovala na osnovi letnih programov gradnje avtocest ter podobnih strateških in načelnih dokumentov, ki so jih sprejemali vlada in parlament. Pa vendar smo davkoplačevalci pod krinko politične neodvisnosti in pod krinko strokovnosti preplačali gradnjo avtocest za več kot dve milijardi evrov. Odgovornosti za to pa očitno ne bo nosil nihče.

Načrtovana agencija bo razpolagala s še večjim in najbolj produktivnim premoženjem, ki je do sedaj še ostalo last državljanov RS in se bo zaradi ZUKN odtujilo, namesto da bi se ga uporabilo za splošno dobro, npr. za kritje primanjkljaja pokojninske blagajne.

Da je uvedba agencije in prenos politične odgovornosti za upravljanje s premoženjem države iz vlade na agencijo unikum v Evropi, potrjuje tudi primerjava ureditev v primerjalnih pravnih sistemih. V Nemčiji upravljanje z naložbami države izvaja ministrstvo za finance preko posebnega inštituta za upravljanje zveznih naložb. Na Finskem pa je bila ustanovljena enota za lastništvo, ki je centralizirana v kabinetu predsednika vlade in deluje v skladu s priporočili in usmeritvami kabineta za gospodarsko politiko. 

Pomanjkljivosti in nekonsistentnosti ZUKN s tem še zdaleč niso izčrpane. ZUKN razveljavlja celo kopico predpisov, ki določajo pravila razpolaganja z državnim premoženjem in pravice iz tega premoženja. Tako se razveljavljajo določeni členi Zakona o javnih financah, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe ter celotna Uredba o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 123/2003, 140/2006, 95/2007, 55/2009 - Odl. US). Kako drastično so zmanjšani standardi ravnanja z državnim premoženjem, med drugim pokaže primerjava razveljavljene določbe iz Uredbe, po kateri se mora pred razpolaganjem (prodaja, menjava ...) s kapitalsko naložbo države opraviti skrben finančni, pravni in organizacijski pregled, če je vrednost te naložbe večja od 400.000 evrov po knjigovodski vrednosti, s sedaj sprejetim določilom ZUKN, po katerem se mora tak pregled opraviti šele, če vrednost naložbe presega 20.000.000 evrov po knjigovodski vrednosti, kar je kar 50-krat več!

S primerjavo ZUKN in Uredbe ugotovimo, da je ZUKN le bistveno bolj ohlapna različica Uredbe, ki na široko odpira vrata za osebna okoriščanja, korupcijo in zlorabe na račun premoženja vseh državljank in državljanov Slovenije.

ZUKN določa tudi, da skrben finančni, pravni in organizacijski pregled ni potreben, če so stroški cenitve nesorazmerni z vrednostjo premoženja ali če stroški cenitve presegajo polovico knjigovodske vrednosti premoženja. Ker ne določa, kdaj so ti stroški nesorazmerni in ne odgovarja na vprašanje, zakaj se uporablja knjigovodska, ne pa tržna vrednost, je ta varovalka še dodatno izničena.

Prava "cvetka" pa je določba 32. člena ZUKN, ki govori o metodah prodaje. Ta določa, da se lahko prodaja državne kapitalske naložbe izvede tudi kot javna ponudba oziroma javna dražba za določljiv (!?) krog oseb. Pri tem vlada kot predlagatelj ZUKN ni obrazložila, zakaj določljiv krog oseb, niti niso podane zakonske rešitve ali obrazložitve, kdo in na kakšen način bo določil ta določljiv krog oseb. Člen tudi določa, da se lahko kapitalske naložbe države proda ali zamenja na podlagi neposredne pogodbe, s čimer odpira bistveno širše možnosti, kot so veljale po dosedanji zakonodaji, pri tem pa v primeru zlorab ne določa, da so pogodbe nične ali uvaja kakršne koli druge sankcije.

Možnost zlorab omogoča tudi nejasna razmejitev med strateškimi in portfeljskimi naložbami agencije. S portfeljskimi naložbami bo agencija namreč razpolagala samostojno. V ZUKN je določeno, da so to tiste, s katerimi RS skuša doseči izključno gospodarske cilje, strateške pa so tiste naložbe, s katerimi RS poleg gospodarskih ciljev skuša doseči tudi infrastrukturne in druge cilje, povezane z izvajanjem posameznih javnih služb, ter razvojne in druge cilje. Tako nejasna razmejitev ob dejstvu, da je skrben pregled obvezen šele pri knjigovodski vrednosti državne kapitalske naložbe nad 20 milijonov evrov in da se lahko k prodaji povabi le določljiv krog oseb, omogoča pravi raj za osebna okoriščanja in korupcijo.   

Ob vseh teh pomanjkljivostih in nedoslednostih, je treba opozoriti še na dejstvo, da ZUKN še vedno dopušča paradržavno upravljanje na KAD-u in SOD-u. Zakon teh institucij ne ukinja, pač pa samo prenaša te institucije kot pravne osebe na agencijo. Zato bomo imeli samo še eno dodatno upravo z visokimi plačami in povečanje zaposlenih v javnem sektorju, ker je iluzorno pričakovati, da se bodo osebe, potrebne za delovanje agencije, zgolj prerazporedile iz ministrstev.   

Očitno je, da je pravi namen ZUKN izpeljava t. i. tretje (zadnje) faze privatizacije. In to tako, da bo peščica posameznikov, ki bo vodila to agencijo in ki jih bo imenovala politika, razmeroma svobodno izpeljala privatizacijo ključnih državnih naložb. Gre za podjetja kot so Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Luka Koper, Telekom Slovenija, Nova kreditna banka Maribor, Petrol, Krka itd., katerih premoženje je ljudstvo ustvarjalo dolga desetletja, deloma pa tudi samo saniralo (npr. banke). Koliko bo še zgodb o managerskih prevzemih podjetij po finančnem izčrpanju in koliko delavcev, ki so zaposlenih v teh podjetjih, bo zaradi tega padlo v socialno stisko? Koliko podjetij bo sploh še ostalo v Sloveniji in za koliko bo zmanjšana blaginja državljanov Slovenije zaradi poceni prodaje njihovega premoženja, ki ga ZUKN ne samo omogoča, temveč celo še spodbuja? 

Kako močni so bili kapitalski interesi pri pisanju ZUKN, priča tudi dejstvo, da ta zakon mirno potepta voljo ljudstva, izraženo na referendumu. Leta 2007 je Državni svet zahteval referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1A) glede deleža Zavarovalnice Triglav, ki ga iz različnih razlogov ni bilo možno razdeliti med fizične osebe. Na podlagi izida tega referenduma je bil leta 2008 sprejet Zakon o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe (ZLPDZ), ki v drugem členu med drugim določa, da je delež Zavarovalnice Triglav, ki ga ni bilo možno razdeliti med fizične osebe, last Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki tudi odloča o morebitni odsvojitvi (prodaji) tega deleža in da se vsakoletni čisti donos od upravljanja s tem premoženjem prenese na račun ZPIZ. ZUKN v prehodnih in končnih določbah določa, da preneha veljati ravno ta drugi člen ZLPDZ. Res je, da ZUKN določa, da se na agencijo iz KAD-a prenese izvrševanje pravic delničarja iz delnic Zavarovalnice Triglav, katerih imetnik je ZPIZ. Vendar jasne določbe, da o prodaji odloča ZPIZ, ni več, kar pomeni, da upokojenci o tem ne bodo več mogli odločati. Tudi Zakonodajno pravna služba DZ v svojem mnenju korektno navaja, da izid tega referenduma Državnega zbora zaradi ZUKN pravno ne zavezuje več. To pravno dejstvo je predlagatelj zakona tudi izkoristil, vendar pa se volja ljudi, ki je bila izražena na referendumu ne sme spreminjati! Odločitev ljudstva, ki je bila izražena na referendumu, še vedno politično zavezuje!

Zaradi podkrepitve trditve navajamo 2. člen ZLPDZ, ki se je črtal in ki se je glasil:

2. člen
(upravljanje in razpolaganje z delnicami)

(1) Z delnicami zavarovalnice v imenu in za račun ZPIZ upravlja Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d.

(2) ZPIZ postopek odsvojitve delnic iz prvega člena tega zakona vodi skladno s predpisi, ki urejajo postopke razpolaganja z državnim finančnim premoženjem, pri čemer mora Ministrstvo za finance predlog ZPIZ za odsvojitev delnic vključiti v program prodaje finančnega premoženja države v nespremenjeni vsebini.

(3) Sredstva od razpolaganja z delnicami se namenijo za nadaljnje upravljanje s finančnim premoženjem. Vsakoletni čisti donos od upravljanja s premoženjem iz tega odstavka se prenese na račun ZPIZ.

"Nadomestil" ga je 40. člen ZUKN, ki se glasi:

40. člen
(prenos kapitalskih naložb na agencijo)

Upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije se z dnem imenovanja predsednika in članov sveta agencije prenese na agencijo po samem zakonu. Na agencijo se s Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. prenese tudi izvrševanje pravic delničarja iz delnic Zavarovalnice Triglav, d.d., katerih imetnik je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Če bi predlagatelj zakona ščitil interes dosedanjih lastnikov, bi v prvem odstavku 2. člena ZLPDZ, KAD nadomestil z agencijo, ter nato vsebino člena v celoti prenesel v ZUKN!

Na agencijo se prenaša upravljanje z deležem Zavarovalnice Triglav. Iz tega sledi, da ZPIZ oziroma upokojenci ne bodo več odločali o prodaji tega deleža. Navsezadnje o tem jasno govori tudi 40. člen ZUKN, ki določa, da se na agencijo prenese "tudi" izvrševanje pravic delničarja in ne "le" izvrševanje pravic delničarja.

S črtanjem celotnega 2. člena ZLPDZ se razveljavlja določba, ki določa način odsvojitve delnic ter namenskost sredstev, pridobljenih z razpolaganjem delnic ter čistega dobička. Organi ZPIZ bodo lahko čez noč sprejeli in izvedli odločitev o odprodaji tega deleža, pri prodaji ZPIZ-u ne bo potrebno upoštevati predpisov, ki urejajo postopke razpolaganja z državnim finančnim premoženjem, kupnino pa bo ZPIZ porabil kakor bo želel oziroma v okviru svojih zakonskih pristojnosti, ki pa ne nalagajo obveznosti nadaljnjega upravljanja s premoženjem.

To, da se lahko taka naložba, kot je pomemben delež v Zavarovalnici Triglav, proda "po domače", brez upoštevanja predpisov, ki urejajo postopke razpolaganja z državnim finančnim premoženjem, četudi naložbo proda ZPIZ, še posebej pa dejstvo, da se kupnina iz tega naslova porabi za tekoče obveznosti ZPIZ-a, s čimer bo od tega imela korist kvečjemu sedanja generacija upokojencev, prihodnje pa bodo prikrajšane, zanesljivo ne more biti pozitivno. Je pa zanesljivo krivično do prihodnjih generacij upokojencev, ki koristi iz te naložbe ne bodo imele!

Popolnoma zgrešeno in napačno je prepričanje, da ZUKN ureja zelo specifično področje, ki sicer ima vpliv na družbeno življenje, vendar ne ureja širšega družbenega življenja oziroma, da so vprašanja, ki jih ureja specifična in ne splošna. 1. člen ZUKN se glasi:

1. člen
(vsebina zakona)

Ta zakon ureja načela upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: kapitalske naložbe), akte upravljanja kapitalskih naložb ter ustanovitev, delovanje, pristojnosti in naloge Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) in postopke upravljanja s kapitalskimi naložbami.

Popolnoma jasno je, da so načela nekaj splošnega in ne specifičnega (ZUKN ne prenaša temeljna načela OECD - načelo preglednosti, predvidljivosti, gospodarnosti in odgovornosti tako, kot to zahteva ta organizacija). Nadalje ZUKN govori o strategiji upravljanja kapitalskih naložb, določa pravila o upravljanju z vsemi kapitalskimi naložbami države itd., kar tudi niso specifične zadeve.
Naloga KAD-a je predvsem zagotavljanje sredstev za pokojninsko blagajno, namen agencije pa zagotavljanje sredstev za državni proračun in upravljanje s kapitalskimi naložbami v lasti RS.  Iz določenih investicij, ki jih sedaj upravlja KAD in katerih dohodek je sedaj dohodek pokojninske blagajne, se bo ob prehodu na Agencijo ta dohodek lahko uporabil za druge namene, saj namen Agencije ni upravljanje kapitalskih naložb RS z nalogo financiranja pokojninske blagajne. Vlada je v mnenju na zahtevo Državnega sveta o ponovnem odločanju o ZUKN sicer napisala, da je osnovna naloga agencije, da premoženje, ki je last Republike Slovenije in s tem vseh državljanov te države, upravlja na način, da optimizira to vrednost in zagotavlja dolgoročno stabilnost in vire financiranja za obveznosti tako KAD in SOD kot tudi Republike Slovenije in da bo agencija s premoženjem upravljala na način, da se to premoženje dolgoročno ne bo zmanjševalo in da se prihodki od prodaje premoženja ne bodo namenili za tekočo potrošnjo. Vendar pa to v ZUKN ni nikjer določeno! Kako je z obljubami se ve, javnofinančna situacija Slovenije, predvsem podivjano zadolževanje države pa napeljuje k temu, da bodo naložbe, ki bodo iz KAD-a prenesene na agencijo prej porabljene za plačilo obresti, kot pa vrnjene pokojninski blagajni. To pa je še dodaten razlog za razpis referenduma.

Glede na navedene razloge Državni svet Republike Slovenije zahteva razpis zakonodajnega referenduma, na katerem naj se ljudstvo odloči, ali je za uveljavitev zakona, ki bo omogočil zadnjo fazo privatizacije državnega kapitalskega premoženja tako, da se bodo le maloštevilni posamezniki obogatili s premoženjem, ki so ga državljani RS ustvarjali desetletja. S tem zakonom se vladajoča politika izogiba odgovornosti, ljudje pa bodo v še večji socialni stiski. Na referendumu naj se odloči o zakonu, ki ne bo samo še naprej omogočal, temveč še bolj na široko odprl vrata nepravilnostim, ki so se dogajale v preteklosti pri upravljanju in privatizaciji državnega premoženja. 

Predlagamo, da se referendum izvede skupaj z lokalnimi volitvami 2010.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.

Predlagana zahteva ni bila sprejeta (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 15 pa jih je bilo proti).

- - -

Predsednik je zaključil 18. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.