Mnenje k predlogu Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji, dne 20. 10. 2004, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92), obravnaval predlog Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije - "predvidljivo v skupno prihodnost" in sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije - "predvidljivo v skupno prihodnost"

Državni svet poudarja, da je dolgoročno načrtovanje prometne politike ključnega pomena za enakomernejši regionalni in gospodarski razvoj države, kar je tudi temeljni razvojni cilj Slovenije. Zato je nujno čimprej sprejeti Resolucijo o prometni politiki Republike Slovenije in pospešiti sprejemanje in izvajanje ukrepov, ki bodo zagotovili celovitost sistema javnega potniškega prometa in s tem zadovoljivo mobilnost ter učinkovitejšo oskrbo gospodarstva in zmanjšanje sedanje preobremenitve okolja.

Državni svet pozitivno ocenjuje ambiciozno postavljene osnovne usmeritve prometne politike do leta 2012 in 2020, vendar bi bilo treba zaradi sedanje neskladnosti v razvoju prometnih podsistemov ter upoštevanja zahtev za varstvo okolja in napovedane rasti obsega cestnega prometa v naslednjih letih določiti še bolj ambiciozen cilj na področju preusmerjanja prometa iz cestnega podsistema na železniški. To je še posebej pomembno z okoljskega vidika, saj lahko glede na dosedanje trende rasti prometa v skladu z najnovejšimi ocenami pričakujemo, da bodo emisije CO2 zaradi motoriziranega prometa do leta 2010 narasle za približno 50 %.

Državni svet opozarja, da je predlagana resolucija o prometni politiki sicer opredelila finančne vire za izvajanje ukrepov, s katerimi bi zastavljene cilje dosegli v določenem obdobju, vendar je z vidika izvedljivosti strateškega dokumenta potrebna tudi globalna ocena potrebnih finančnih sredstev. Državni svet pozitivno ocenjuje preučitev možnosti preusmeritve ustreznega dela CO2 takse za vzpodbujanje okolju prijaznejših prometnih storitev, vendar se mu postavlja vprašanje izvedljivosti tega ukrepa zaradi integralnosti državnega proračuna.

Glavni prometni tokovi iz SZ Evrope v JV Evropo potekajo na koridorju od Linza preko Gradca in Maribora ter naprej proti Zagrebu in ker izgradnja avtocestne infrastrukture v SV delu Slovenije poteka prepočasi, so na tem območju prometne razmere nevzdržne. Državni svet ocenjuje, da so v globalnem svetu prometni blagovni tokovi zelo fleksibilni in se prilagajajo obstoječi prometni infrastrukturi, zato se lahko zgodi, da se bodo, kljub želji, da bi blagovni tokovi iz JV Evrope in obratno potekali iz Hrvaške preko Slovenije (Obrežje, Bregana, Jelšane), preusmerili na Madžarsko preko sosednje Hrvaške, kjer intenzivno gradijo avtocestno povezavo tako proti Jelšanam (Jonsko-Jadranska avtocesta) kot proti Madžarski. Ker je promet pokazatelj razvoja nekega okolja, bi moral biti slovenski strateški interes v razvoju prometne infrastrukture na celotnem območju Slovenije, torej tudi na območju SV in JV Slovenije.

V poglavju 5 "Prometna infrastruktura Republike Slovenije in njene mednarodne povezave" je potrebno upoštevati že sprejete usmeritve iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Republike Slovenije v smislu rekonstrukcije in dogradnje železniške infrastrukture na petem koridorju od Pragerskega skozi Ptuj, Ormož in Mursko Soboto proti Budimpešti.

Resolucija o prometni politiki bi morala opredeliti tudi razvoj javnega potniškega prometa v regionalnih središčih, saj je to velikega pomena za njihov gospodarski razvoj in razbremenitev okolja ter zadovoljevanje potreb prebivalcev na področju izobraževanja, predvsem pa ni možno načrtovati sistema javnega potniškega prometa na lokalni ravni brez usmeritev in vizije na nacionalni ravni.

Državni svet poudarja, da resolucija ne namenja zadostne pozornosti programu izgradnje kolesarskih poti v Republiki Sloveniji, čeprav je med temeljnimi usmeritvami za zagotavljanje mobilnosti prebivalcev opredeljeno tudi vzpodbujanje uporabe koles. Po njegovem mnenju bi morala resolucija o prometni politiki jasno definirati vlogo države in lokalnih skupnosti pri določanju prometne infrastrukture za nemotorizirani promet, pri čemer bi morala zagotavljati daljinske kolesarske povezave država, medtem ko bi lokalne skupnosti skrbele za kolesarske poti na svojem območju. Državni svet tudi ocenjuje, da bi morala biti mreža kolesarskih poti ob državnih cestah na področju posameznih lokalnih skupnostih oblikovana v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.

Državni svet predlaga, da se v Svet za promet, ki bo skrbel za spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev in predlaganje ustreznih ukrepov in s tem za zagotavljanje prioritetnih ciljev slovenskega prometnega sektorja, vključi tudi predstavnike lokalnih skupnosti.

V zvezi z zaposlovanjem v prometnih dejavnostih državni svet opozarja, da bi morala resolucija o prometni politiki vsebovati tudi napovedi o trendih zaposlovanja v prometnih dejavnostih in potrebah po izobraževalnih programih na prometnem področju, saj predstavlja prometna politika okvir, v katerem je mogoče zagotavljati večje možnosti zaposlovanja, to pa je tudi eden izmed temeljnih ciljev prometne politike.

Državni svet meni, da bi morala resolucija vključevati tudi program za razrešitev problematičnega stanja gozdnih cest, ki so na podlagi zakona o gozdovih sestavni del gozda in javnega značaja, sredstva za njihovo vzdrževanje pa zagotavljajo tudi lokalne skupnosti. Obstoječe gozdne ceste javnega pomena, ki so na Koroškem posebnost, niso odmerjene in vpisane v zemljiško knjigo ter ne izpolnjujejo predpisanih meril za javno cesto, čeprav povezujejo kmetije, vasi ali naselja med seboj. Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da poišče ustrezno rešitev za celo Slovenijo, da bo lahko Geodetska uprava Republike Slovenije opravila odmero gozdnih cest. Poleg tega je treba v državnem proračunu zagotoviti sredstva za obnovo gozdnih cest, da bodo izpolnjevale predpisana merila za cesto javnega značaja, in jih ustrezno prekategorizirati.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.