Vprašanje mag. Adolfa Zupana glede uveljavljanja regresnih zahtevkov zoper odgovorne osebe

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede uveljavljanja regresnih zahtevkov zoper odgovorne osebe in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za javno upravo, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana se glasi:

V koliko primerih je država v obdobju zadnjih dveh let zahtevala regres za izplačano škodo od delavca v državnemu organu, ker jo je povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti?

O b r a z l o ž i t e v :

Množična občila poročajo o velikih odškodninskih zahtevkih, katere iztožujejo nekdanji delavci posameznih državnih organov. Odškodnine bo v tako razsojenih primerih morala plačati država (davkoplačevalci) zaradi nepravilnosti, ki jih (nekje namenoma) počno njeni (večinoma vodstveni) ljudje. Osnovna nepravilnost je premeščanje ljudi v druge organe ali oddelke zaradi t.i. "nujnih potreb" (ostale so npr. zmanjšanje števila dni ali ne-odobritev dopusta, delovne uspešnosti, oziroma če povzamem - kakršnakoli drugačna obravnava od ostalih zaposlenih), vzroki za premestitev ali prenehanje delovnega razmerja pa ležijo drugje.

Po 182. členu Zakona o delovnih razmerjih (odškodninska odgovornost delavcev) je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, le to dolžan povrniti. Prav tako drugi odstavek 139. člena Zakona o javnih uslužbencih določa, da za izplačano odškodnino za škodo, ki jo je na delu ali v zvezi z delom iz hude malomarnosti povzročil javni uslužbenec tretji osebi, uveljavi delodajalec, ki je škodo izplačal, regres za poplačilo celotne izplačane odškodnine ali za delno poplačilo. Obligacijski zakonik v 147. členu določa, da kdor je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico zahtevati od delavca povrnitev plačanega zneska.

Občutek imam, da se ta "ima pravico" ne izvaja, čemur naj v dokončno prepričanje o tem služi odgovor na vprašanje.

Oškodovanci sicer lahko tožijo ne le državo, pač pa imajo pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, če je ta škodo povzročil namenoma, vendar se za to najverjetneje ne odločijo, ker imajo več možnosti, da dobijo svoj denar od države. Organ bi moral zato naknadno obligatorno preveriti vzroke in namen ter uveljavljati regres od vodstvenega delavca, ki je namenoma ali iz hude malomarnosti premestil zaposlenega ali storil drugo nepravilnost, s katero je povzročil škodo Republiki Sloveniji.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za javno upravo, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovorita.