Vprašanja Janeza Sušnika glede izvrševanja 3. člena zakona o Radioteleviziji Slovenija in pravice javnosti do osnovne informiranosti o delu državnega sveta

Državni svet Republike Slovenije je na 48. seji, dne 8. 11. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Janeza Sušnika glede izvrševanja 3. člena zakona o Radioteleviziji Slovenija in pravice javnosti do osnovne informiranosti o delu državnega sveta ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Janeza Sušnika in predlaga Ministrstvu za kulturo in generalnemu direktorju Radiotelevizije Slovenija, da vprašanja preučita in nanje odgovorita.

Vprašanja državnega svetnika Janeza Sušnika se glasijo:

1. Kdaj se bo začela izvrševati obligatorna določba drugega odstavka 3. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1, Ur. l. RS, št. 96/2005)?  
2. Ali ima javnost pravico do osnovne informiranosti o delu Državnega sveta Republike Slovenije in dogodkih v zvezi z njim?
3. Ali je imela slovenska in tuja javnost zagotovljeno pravico do celovitosti informacij, svetovnonazorskega pluralizma, nepristranske in celovite obveščenosti, tako da je imela javnost možnost svobodnega oblikovanja mnenj v zvezi z mednarodnim posvetom, če RTV Slovenija o tem ni poročala?

O b r a z l o ž i t e v

Ustanovitelj javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija (RTV SLO) je Republika Slovenija. ZRTVS-1 v drugem odstavku 3. člena (javna služba na področju radijske in televizijske dejavnosti) jasno določa, da obsega javna služba tudi poseben nacionalni televizijski program, namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej, kadar neposredni prenos ni mogoč, in celovitemu informiranju javnosti tudi o vsem drugem parlamentarnem dogajanju, vključno s sejami Državnega sveta Republike Slovenije, mednarodnimi aktivnostmi parlamenta, posveti v organizaciji Državnega zbora Republike Slovenije oziroma njegovih delovnih telesih ali Državnega sveta Republike Slovenije in drugimi aktivnostmi, povezanimi z uresničevanjem ustavnih pristojnosti slovenskega parlamenta.

Kot predsednik Državnega sveta Republike Slovenije sem s tem v zvezi naslovil pismo z dne 20.10.2006 v katerem sem opozoril na 3. člen ZRTVS-1 in zaprosil za skupen sestanek, na katerem bi se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Pismo je bilo poslano dr. Stanetu Grandi (predsednik Programskega sveta) in g. Jožetu Možini (direktor Televizije). V imenu RTV SLO je na dopis odgovoril le g. Rajko Gerič, v.d. odgovornega urednika informativnih in izobraževalnih programov, obema osebama, na kateri je bil naslovljen dopis, pa je odgovor poslal le v vednost. Na moje vprašanje sprva torej ni odgovoril nobeden izmed njegovih naslovnikov, pač pa je bil odstopljen podrejenemu sodelavcu, ki je odgovoril v imenu vseh.  Čez nekaj dni je na pismo odgovoril še dr. Stane Granda, ki se je vprašanju glede tretjega parlamentarnega kanala in prošnji za sestanek spretno izmaknil (g. Rajko Gerič pa tega sploh ne omenja).

Osrednji nacionalni medij je dolžan varovati interese javnosti, ki ima pravico do informiranosti tudi v zvezi z dogodki, ki se dogajajo ali so povezani z Državnim svetom Republike Slovenije. Skladno s splošno sprejetimi standardi svobodne demokratične družbe, Ustavo RS ter ZRTVS-1 mora skrbeti za zagotavljanje in napredovanje ravni demokracije predvsem tako, da se v duhu pluralnosti kaže širok obseg svetovnonazorsko raznovrstnih informacij, mnenj in razprav, ki se nanašajo na javne zadeve (načelo pluralnosti). Pri uresničevanju svojih pristojnosti je programski svet zavezan načelu politične neodvisnosti javne RTV Slovenija tako v razmerju do države kot tudi drugih formalnih in neformalnih centrov politične moči (načelo neodvisnosti) (11. člen Statuta javnega zavoda RTV Slovenija, Ur.l.RS, št. 106/06).

Državni svet Republike Slovenije je v četrtek, 19. oktobra 2006, organiziral mednarodni posvet o dvodomnosti - Pomen in vloga dvodomnosti. Med govorci na posvetu so bili tudi visoki mednarodni gostje - predsednik Senata Republike Francije Christian Poncelet, ki je bil na povabilo Državnega sveta RS tudi na uradnem obisku v Sloveniji (sprejel ga je tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med.), predsednik Zveznega sveta Republike Avstrije Gottfried Kneifel in predsednik Senata Češke Republike P?™emysl Sobotka. Nacionalna televizija v okviru svojih informativnih oddaj o tem dogodku ni poročala. Francosko veleposlaništvo je z začudenjem opazilo "molk RTV Slovenija" o uradnem obisku predsednika Senata Republike Francije na mednarodnem posvetu o dvodomnosti, ravno tako domači ugledni strokovnjaki, ki so na posvetu predstavili svoje prispevke o zadevni temi.
V nasprotju z v.d. odgovornega urednika informativnih in izobraževalnih programov se ne strinjam, da je bila "tema o državnem svetu zadovoljivo pokrita v informativni oddaji Tednik", saj se je posvet nanašal na pomen in vlogo dvodomnosti v parlamentarnih sistemih vseh držav. Mednarodni posvet, na katerem so predstavili svoja stališča glede dvodomnosti in vloge državnega sveta trije predsedniki drugih domov in vrsta domačih uglednih in priznanih strokovnjakov, se ne more primerjati z nekaj načelnimi stališči nekaterih predstavnikov domačih političnih strank, ki so odgovarjali samo glede ukinitve državnega sveta Republike Slovenije. Ali lahko govorimo o načelu strokovnosti in neodvisnosti novinarskega dela, ne da bi se za mnenje o dvodomnosti povprašalo strokovnjake tudi s področja ustavnega prava in političnih ved?  Je bila tema o dvodomnosti res tako izčrpno pokrita s strani RTV SLO, da so bila v zgolj v zvezi z vlogo državnega sveta dovolj že moja osebna stališča?
Novinarji in uredniki RTV Slovenija morajo pri svojem delu spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorski pluralizem; zagotavljati nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega oblikovanja mnenj; spoštovati načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev in uveljavljali profesionalno etiko poročevalcev, tako kot to med drugim zahteva od njih 5. člen ZRTVS-1. Menim, da je resnično temeljni pogoj za RTV Slovenija dolžnost ustanovitelja zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost (2. člen), vendar ju moramo in brati in se lahko razume le v okviru petega in vseh nadaljnjih členov ZRTVS-1, Statuta javnega zavoda RTV Slovenija in Kodeksom poročanja novinarjev RTV.
Zastavljata se mi tudi vprašanji o tem, če se je že kdaj zgodilo, da osrednja televizijska hiša ni poročala o obisku treh tujih državnikov v naši državi in kakšen odnos ima RTV SLO do državnega sveta, ki je po hierarhiji državnih organov naveden na drugem mestu v Ustavi Republike Slovenije? Vse kaže, da gre trenutna praksa v smeri: "ni poročanja - očitno nič ne delajo - torej ga ne potrebujemo - dajmo ga ukiniti".
Če imajo mediji veliko družbeno moč, potem ima RTV zagotovo eno največjih, zato je tudi posredovanje informacij, stališč in mnenj državnega sveta oziroma njegovega dela javnosti dolžnost RTV, ki ni in ne sme biti nič večja kot to velja za vse druge državne organe.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo in generalnemu direktorju Radiotelevizije Slovenija, da vprašanja preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovorita.