Mnenje k Beli knjigi - zdravstveni reformi

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji, dne 10. 12. 2003, ob obravnavi Bele knjige - zdravstvene reforme, sprejel naslednje

M N E N J E

k Beli knjigi - zdravstveni reformi

1. Državni svet Republike Slovenije soglaša, da mora biti reforma sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji pripravljena in izvedena z najširšim družbenim konsenzom med stroko, politiko in uporabniki ter ob upoštevanju stališč Ekonomsko-socialnega sveta. Na podlagi pripomb in novih izračunov bi bilo treba pripraviti nov, precizen, jasen, konkreten dokument z vsemi potrebnimi elementi: realna in argumentirana analiza, konkretni in jasni cilji ter akcijski načrti za izvedbo.
2. Državni svet ugotavlja, da pri pripravi osnutka zdravstvene reforme Ministrstvo za zdravje ni pritegnilo temeljnih nosilcev zdravstvenega varstva v Sloveniji (Slovenskega zdravniškega društva, Zdravniške zbornice Slovenije, Zbornice zdravstvene nege, Farmacevtske zbornice, Zbornice laboratorijske medicine, Zbornice radioloških inženirjev Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, združenja ekonomistov, sociologov, predstavnikov uporabnikov, obeh univerz in drugih), ki so pravi partnerji pri kreiranju politike in bodo glavni nosilci pri implementaciji ciljev reforme.
3. Državni svet tudi ugotavlja, da smo z uvedbo prostovoljnega zavarovanja leta 1992 uspeli premostiti veliko finančno vrzel, kar je pomenilo solidno delovanje sistema v vsem desetletju, za razliko od drugih tranzicijskih držav, ki so na zdravstvenem področju zapadle v globoko krizo. Zato državni svet poudarja, da ob združevanju obveznega in prostovoljnega zavarovanja ne bi smeli krčiti sedanjega obsega pravic. Ob tem bi bilo potrebno zakonsko določiti prispevne osnove za posamezne skupine zavezancev za plačevanje prispevkov, kar je tesno povezano s solidarnostjo in pravičnostjo. Državnemu svetu se ne zdi pravično, da bi novi zdravstveni prispevek plačevali zgolj zavarovanci in torej predvsem delavci. V skladu z mednarodnimi standardi mora biti obremenitev s prispevki med zavarovanci in njihovimi delodajalci uravnotežena. Bela knjiga mora opredeliti tudi zavezanca za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za tiste kategorije državljanov, ki doslej niso bili vključeni vanj, pa bodo po reformi. V obvezno zdravstveno zavarovanje pa naj bodo poleg državljanov vključeni tudi tujci z dovoljenjem za bivanje v Sloveniji.
4. Osnutek Bele knjige določa, da naj bi o svežnju pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja odločal Zdravstveni svet in pri tem upošteval strokovne podlage Ministrstva za zdravje. Komisija predlaga, da naj imajo po reformi socialni partnerji kot zastopniki interesov resničnih plačnikov sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja odločilen glas pri določanju svežnja pravic. Državni svet Republike Slovenije predlaga, da Vlada Republike Slovenije v skladu s socialnim sporazumom pridobiti soglasje socialnih partnerjev za izločitev iz svežnja pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja vsake posamične dosedanje pravice in da Bela knjiga jasno opredeli, da bodo v sveženj vključene tudi zobozdravstvene storitve za odrasle in zlasti za mladino, tehnični pripomočki ter zdravljenje v tujini, kadar izjemoma ustreznega zdravljenja ni mogoče zagotoviti v Sloveniji. Obvezno zdravstveno zavarovanje mora na primarni ravni zlasti otroku in mladostniku zagotoviti storitve specialista pediatra in specialista šolske medicine.
5. Državnemu svetu se zastavlja vprašanje, kako bo urejena likvidacija prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in kako bodo članom in zavarovancem vseh zdravstvenih zavarovalnic, ki so ga tržile, vrnjena vplačana sredstva. Premije za prostovoljno dopolnilno zavarovanje so namreč plačevali zavarovanci iz svojih neto plač oz. pokojnin, zato se teh sredstev ne bi smelo uporabiti za pokrivanje izgube obveznega zdravstvenega zavarovanja.
6. Državni svet ocenjuje, da je osrednje vprašanje in težava zdravstvenega varstva Slovenije njegova finančna podlaga (primanjkljaji v zavarovanju, zdravstvenih zavodih), zato bi pri zdravstveni reformi morali začeti z ukrepi in spreminjanjem stanja in odnosov, kar bi pomenilo racionalizacijo in obvladovanje izdatkov na makro in mikro ravni. Samo s spremembami v zavarovanju ne bomo rešili nakopičenih problemov v obveznem zdravstvenem zavarovanju (obvezne osnove, redno plačevanje, absentizem, ohranjanje avtonomije obveznega zdravstvenega zavarovanja). Osnutek zdravstvene reforme ne navaja kako bomo zagotovili vire za vse pravice in na kakšen način bodo sanirane izgube ob dejstvu, da BDP ne dosega predvidene rasti 3,8 %, pač pa le 2,1 %. V Beli knjigi bi morali konkretno predstaviti aktivnosti na področju obvladovanja stroškov zdravstvenega varstva in predvideti ukrepe, na podlagi katerih se bodo zmanjšale obremenitve zdravstvene blagajne, zmanjšala finančna nedisciplina in povečala učinkovitost pri pobiranju prispevkov.
7. Državni svet predlaga, da v skladu s socialnim sporazumom sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje ostanejo avtonomna kot poseben del javnih financ ter da je zagotovljena vloga socialnih partnerjev in uporabnikov pri upravljanju s temi sredstvi tako, da se ne bodo prelivala v zasebni kapital, kjer se ustvarjajo veliki dobički. Bela knjiga naj tudi jasno opredeli pooblastila ZZZS pri sklepanju letnih dogovorov o programu zdravstvenih storitev za obvezno zdravstveno zavarovanje, pri določanju prioritet oziroma čakalnih dob in pri vodenju nacionalnih list čakajočih na drage zdravstvene storitve. Državni svet se zavzema za učinkovit zavarovalniški, strokovni in upravni nadzor zdravstva glede kakovosti in količine pogodbeno dogovorjenih zdravstvenih storitev. Sankcionirati je treba neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti izvajalcev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
8. Državni svet podpira usmeritve Bele knjige za zaščito pravic bolnikov in za zadovoljivo kakovost zdravstvenih storitev ter odgovornost zdravstva za ustrezne izide zdravljenja. Predstavništvo interesov pacientov mora biti sistemsko urejeno.
9. Državni svet podpira kriterije za plačilo zdravstvenih storitev, ki spodbujajo višjo kakovost zdravstvenega varstva za bolnika in racionalno uporabo razpoložljivih sredstev ter načelo, da bo denar sledil bolniku in tako zagotavljal razporejanje razpoložljivih sredstev v skladu s potrebami bolnika in ne izvajalca.
10. Bela knjiga naj jasno opredeli, kakšna bo javna zdravstvena mreža po reformi. V skladu s socialnim sporazumom je potrebno tudi jasno opredeliti vlogo zdravstvenih domov po reformi. Bela knjiga naj določi kriterije za podeljevanje koncesij. Zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva naj se z občin prenese na državo.
11. Bela knjiga mora opredeliti, da bo država z zakonom uvedla izravnalne sheme, ki bodo izenačile razlike v stroških zavarovalnic nadstandardnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki bodo posledica različne starostne in bolezenske strukture zavarovancev.
12. Državni svet predlaga, da se po reformi prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje tudi od podjemnih pogodb, ne pa tudi avtorskih pogodb. Del davka na dobiček naj se nameni za zdravstveno varstvo. S prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje pa se naj obremeni tudi finančne transakcije, v katerih se povečuje vrednost kapitala (realnejša obremenitev najbogatejšega dela prebivalstva).
13. Bela knjiga naj opredeli, kolikšen bo prispevek za novo obvezno zavarovanje za zdravljenje in nego na domu. Opredeliti pa mora tudi, kaj bo s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v okviru invalidskega zavarovanja, ki krije stroške oseb, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega. Trenutno ta znesek dobiva 24.804 ljudi v treh višinah 78.696 SIT, 55.087 SIT in 27.543 SIT. Vsebinsko gre namreč za podobni zavarovanji.
14. Državni svet nasprotuje sistemu referenčnih zdravil, ki ga po reformi predlaga Bela knjiga, saj se pomembno razlikuje od sistema referenčnih zdravil, ki ga bo od novembra 2003 uvedel ZZZS. Pravila ZZZS namreč določajo, da bolniku ne bo potrebno doplačati razlike v ceni generičnega zdravila, če zdravnik v utemeljenih primerih ne dovoli zamenjave generičnega zdravila za referenčnega. V Beli knjigi pa se nasprotno predvideva doplačila tudi v takih primerih.
15. Državni svet nasprotuje predlagani uvedbi vzporednega nadstandardnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi zavarovancem omogočilo krajše čakalne dobe od tistih v obveznem zavarovanju. Tovrstno nadstandardno zavarovanje bi namreč povzročilo daljše čakalne dobe v obveznem zdravstvenem zavarovanju tistih, ki si nadstandardnega zavarovanja ne bi mogli privoščiti. Cilj reforme naj bo enaka dostopnost za vse.
16. Reforma zdravstva se bo dotaknila vseh zaposlenih v sistemu zdravstva. Skupina izvajalcev zdravstvene nege je najštevilnejša in bo levji delež reforme bremenil prav medicinske sestre, babice in zdravstvene tehnike, zato je pomembno, da je dejavnost zdravstvene nege tudi zakonsko urejena, kar mora nakazati "bela knjiga". Opredeliti je potrebno tako stroko zdravstvene nege kot tudi stroko babiške nege. V točki 3. 2. 2. osnutka zdravstvene reforme je prikazana primerjava števila medicinskih sester v državah EU in Sloveniji, vendar je potrebno poudariti, da so v tej številki poleg medicinskih sester zajeti tudi zdravstveni tehniki. Zato ugotovitve, ki so na tej podlagi izpeljane v osnutku zdravstvene reforme niso realne. Konkretna primerjava bi morala pokazati realno stanje in upoštevati izključno število medicinskih sester (brez zdravstvenih tehnikov), kar je potrebno uskladiti s poglavjem "Predvidene zaposlitve zdravstvenih kadrov" (točka 2.1.4) ter normative zaposlovanja približati evropskim standardom.
17. V sistemu zdravstva je potrebno jasneje opredeliti področje dejavnosti fizioterapije, pediatrije in delovne terapije v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti. Osnutek zdravstvene reforme mora opredeliti tudi dejavnosti diagnostičnih laboratorijev in to vsaj iz naslednjih vidikov: z vidika zagotavljanja kvalitete v zdravstvu, z vidika racionalne organizacije in zmanjševanja stroškov, z vidika nadzora stroškov in izvedbe plačevanja laboratorijskih storitev.

Dejavnost nege na domu je potrebno precizneje definirati, opredeliti nosilce in oblikovati skupne teame zdravstvenih in socialnih delavcev, ki bodo zagotavljali zdravljenje in nego na domu.