Mnenje k predlogu zakona o financiranju pokrajin (ZFPok) - prva obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 56. seji, dne 4. 7. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o financiranju pokrajin (ZFPok) - prva obravnava

Državni svet podpira predlog zakona kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo.

Državni svet ugotavlja, da predlagan sistem financiranja pokrajin temelji na primerni porabi, pri čemer se vnaša korekcijski faktor, ki je vezan na razvitost pokrajine. V kolikor bodo prihodki pokrajine manjši od izračunane primerne porabe, bodo pokrajine prejemale še finančno izravnavo iz sredstev državnega proračuna. Za financiranje razvojnih nalog je predlagatelj predvidel odstopljen delež davka na dohodek pravnih oseb in izravnavo neenakomernega priliva tega prihodka, da posamezna okolja ne bi ostala brez virov za izvajanje razvojnih nalog.

Glede zadolževanja pokrajin je predlagatelj sledil rešitvam, ki so določene za zadolževanje občin, pri čemer predlog zakona o financiranju pokrajin ureja vprašanje dovoljenega obsega dolgoročnega zadolževanja za investicije, medtem ko bo v celoti zadolževanje javnega sektorja urejal zakon o javnih financah, ki je v zaključni fazi priprave.

Po mnenju Državnega sveta je vprašanje števila pokrajin in posledično njihove velikosti pomembno povezano s predlaganimi rešitvami v predlogu zakona o financiranju pokrajin.

Predlagan model financiranja predstavlja sprejemljiv kompromis, ki je prilagojen modelu 14 pokrajin, ki se je oblikoval v dosedanjih postopkih. Razlike med predlaganimi 14 pokrajinami so izredno velike. Glede na število prebivalcev so te razlike v razmerju 1:10, v smislu finančnih, kadrovskih in drugih razvojnih potencialov pa so razlike še večje. V kolikor bo prišlo do predloga delitve države z Ljubljano kot samostojno pokrajino, bodo zaradi njene večje ekonomske moči razlike med njo in ostalimi pokrajinami še večje. Zato bi bilo treba v primeru spreminjanja območij in velikosti pokrajin predlagan sistem financiranja modificirati tako, da bo vsem pokrajinam zagotovil ustrezen potencial za opravljanje razvojnih nalog oziroma ustrezne finančne vire, ki bodo omogočali izvajanje razvojnih politik v bodočih pokrajinah.

Če pokrajinam ne bomo zagotovili zadostnega obsega lastnih finančnih virov za izvajanje lastnih politik, se bo ponovila zgodba s prvega nivoja lokalne samouprave, ko so bile občine odvisne od finančne izravnave. V tem primeru pa ne moremo govoriti o finančni avtonomiji in zagotavljanju lastnih virov ter od pokrajin ne moremo pričakovati, da bodo sposobne prevzeti svoj del odgovornosti za regionalni razvoj, kot se to od njih pričakuje.