Zapisnik 9. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo 9. julija 2002.

Seja se je pričela ob 12,10 uri in se zaključila ob 15,44 uri.

Predsednik je pričel 9. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Opravičili so se:

• David Nabergoj
• Peter Vrisk
• mag. Jožko Čuk

* * *

Na sejo so bili vabljeni:

• gospod dr. Dušan Mramor, Minister za finance k 3. točki,
• gospa dr.Tea Petrin, Ministrica za gospodarstvo k 3. točki,
• gospod Jakob Presečnik, Minister za promet in zveze k 3. točki,
• gospod Milan Kurelič, Podpredsednik uprave, INTEREUROPA d.d., k 3. točki,
• gospod Emil Milan Pintar, Direktor Združenja GIZ SI. TRANSPORT k 3. točki,
• Obrtna zbornica Slovenije k 3. točki,
• Sekcija za tovorni promet pri GZS k 3. točki,
• gospod mag. Janez Kopač, Minister za okolje, prostor in energijo k 4. točki,
• gospod Dušan Vučko, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije k 4. točki,
• gospod Janez Bizjak, Direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park k 4. točki,
• gospod Janez Kromar, Direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine k 4. točki,
• gospod dr. .Darij Krajčič, Direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave k 4. točki,

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:

• gospod Boris Živec, državni sekretar, Ministrstvo za promet , k 3. točki,
• gospod Erik Hofbauer, GIZ INTERSTRANSPORT, k 3. točki,
• gospod Janez Rogelj, državni podsekretar, Ministrstvo za gospodarstvo, k 3. točki,
• gospod Emil Milan Pintar, direktor GIZ TRANSPORT, k 3. točki,
• gospod Bojan Pečnik, sekretar Sekcije za promet, Obrtna zbornica Slovenije k 3. točki,
• gospod Milan Kurelič, predsednik Sekcije za cestni tovorni promet pri GZS, k 3. točki,
• gospod Dušan Vučko, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, k 4. točki,
• gospa Jelka Kremesec Jevšenak, državna podsekretarka, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, k 4. točki,
• gospod Janez Bizjak, direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park, k 4. točki,
• gospod Metod Rogelj, Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, k 4. točki,

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije mag. Antona Ropa in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade.

O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 26.6..2003 so državne svetnice in svetnike prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 7. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
   Odobritev zapisnika 8. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
2. Pobude in vprašanja državnih svetnikov;
3. Problematika slovenskega prevozništva;
4. Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku - prva obravnava (EPA 753-III)

DNEVNI RED:

1. Odobritev zapisnika 7. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
   Odobritev zapisnika 8. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
2. Pobude in vprašanja državnih svetnikov;
3. Problematika slovenskega prevozništva;
4. Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku - prva obravnava (EPA 753-III)

Predlagan dnevni red je bil sprejet z večino glasov (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 7. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 7. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem dne 26.6.2003.

Predsednik, je ugotovil da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 7. seje glasujejo.

Zapisnik 7. seje Državnega sveta je bil sprejet z večino glasov (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

- Odobritev zapisnika 8. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 8. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko dne 3.7.2003.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagam, da o zapisniku 8. seje glasujejo.

Zapisnik 8. seje Državnega sveta je bil sprejet z večino glasov (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 2. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

S pošiljko dne 3.7.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za okolje, prostor in energijo glede pogodbe z družbo KOTO.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi s podpisano pogodbo za toplotno obdelavo živalskih odpadkov ter začasno skladiščenje pred sežigom ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

1. Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:
2. Na kakšni osnovi je bila podpisana pogodba med društvo KOTO in Republiko Slovenijo, ki jo je podpisalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo o toplotni obdelavi živalskih odpadkov ter začasno skladišče pred sežigom dne 9.1.2001?
3. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo naj predloži celotno besedilo podpisane pogodbe.
4. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo naj predloži specifikacijo cene 41,50 SIT za kg odpadkov oziroma predelane surovine.
5. Ali je v tej ceni tudi obračunana postavka za nove investicije družbe KOTO?
6. Ali je društva KOTO imetnik koncesije za predelavo klavniških odpadkov. Če je tako naj Ministrstvo za okolje, prostor in energijo predloži pogodbo o podelitvi koncesije družbi KOTO?
7. Zakaj ni Ministrstvo za okolje, prostor in energijo razpisalo natečaj o najugodnejšem ponudniku za toplotno obdelavo živalskih odpadkov in začasno skladiščenje?
8. Kaj bo s skladiščenjem obdelanih odpadkov - kostne moke, kam se bodo skladiščili in kdo bo plačal stroške?
9. Ali je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo upoštevalo slabo stanje proračunskih financ? Iz katere proračunske postavke bo MOP plačalo podjetju KOTO omejene stroške?
10. Koliko je znašala sedaj prodajna cena za kg mesno kostne moke na trgu?
11. Za kakšno obdobje je sklenjena pogodba o plačilu družbi KOTO za ceno 41,50 SIT za kg odpadkov?

O b r a z l o ž i t e v :

Navedena vprašanja jesem predlagal DS že v januarju 2001. Pogodba z družbo KOTO o toplotni obdelavi živalskih odpadkov je bila tako naslovljena na Ministrstvo za okolje in prostor, kot tudi na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in prehrano. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odgovorilo na zahtevana vprašanja dne 11. 5. 2001. V kolikor mi je znano ministrstvo ni nikoli odgovorilo na zahtevana vprašanja.

Neprimerno je, da ministrstvo ne odgovori na vprašanja, katere je nanj naslovil državni svet. V konkretnem primeru se obravnava pogodba, ki je po svoji vsebini monopolna. Po tej pogodbi je družba KOTO za svoje storitve pridobila plačilo od države. Kadar gre za uporabo državnega denarja je nujna smotrna uporaba. V konkretnem primeru je bil podan močan sum na nekakšen monopolni položaj družbe KOTO in enostavno diktiranje vsebine pogodbe. To nikakor ni v skladu s preprečevanjem monopolnega delovanja, javnimi natečaji in racionalno uporabo proračunskega denarja. Iz tega razloga je vsebina vprašanj še vedno aktualna in zato vztrajam, da se vprašanja ponovno pošljejo na omenjeno ministrstvo.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanje odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko dne 3.7.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Davida Nabergoja Ministrstvu za promet in zveze glede gradnje cestninske postaje Vogrsko na avtocesti Vipava - Vrtojba.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Davida Nabergoja v zvezi z nameravano gradnjo cestninske postaje na izstopu Vogrsko na avtocestnem odseku med Vipavo in Vrtojbo ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Davida Nabergoja in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Davida Nabergoja se glasi:

Na kakšni osnovi namerava Ministrstvo za promet sprožiti gradnjo cestninske postaje na izstopu Vogrsko na avtocestnem odseku med Vipavo in Vrtojbo?

O b r a z l o ž i t e v:

Že sama klasifikacija avtoceste med Vipavo in Vrtojbo je sporna; namreč ves omenjeni odsek je brez odstavnega pasu in bi zato moral biti v celoti klasificiran kot hitra cesta, za katero se ne plačuje cestnina. Obenem je tudi znana praksa v drugih delih Slovenije (ljubljanski obroč, mariborski del avtoceste, del dolenjske avtoceste), kjer se cestnine ne pobira. Državni svet meni, da so zaradi tega dejstva prebivalci nekaterih delov Slovenije v privilegiranem položaju.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka glede uvedbe davčne olajšave za poslovne subjekte kot nosilni instrument strukturne politike na obmejnih območjih.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj mag. Zlatko Jenko.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka v zvezi z uvedbo davčnih olajšav za poslovne subjekte na obmejnih območjih ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L EP:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka in predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka se glasi:

Ali se v okviru posebnih razvojnih vzpodbud pripravlja uvedba davčnih olajšav za poslovne subjekte kot nosilni instrument strukturne politike na obmejnih območjih (sedanja meja z RH - bodoča južna meja EU).

O b r a z l o ž i t e v:

Dnevno beležimo vse večji razkorak med razvitimi in nerazvitimi območji. Med nerazvita nedvomno sodijo obmejna območja, katerim bi morala država posvetiti še posebno skrb, tako na gospodarskem področju, kot na področju javnega sektorja vključno z mrežo institucij srednje in visokošolskega izobraževanja. V primeru obmejnih občin (razen obalnih) ugotavljamo, da dosedanja politika vlade ni dala želenih učinkov v smislu zmanjševanja teh razlik. Z ustanovitvijo Službe Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj pričakujemo na tem področju temeljite spremembe v smislu doseganja zastavljenega cilja ??? zmanjševanje razvojnih razlik. Ravno iz tega razloga in podobnih izkušenj lahko sklepamo, da so davčne olajšave primeren instrument razvojne politike predvsem kar se tiče razvojnega in investicijskega zagona ter odpiranja novih delovnih mest na obmejnih območjih.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj, da vprašanje preuči in v sladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka glede uvrstitve občine Ilirska Bistrica med območja, ki nimajo posebnih razvojnih problemov in območja, ki niso ekonomsko šibka.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj mag. Zlatko Jenko.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka v zvezi z uvrstitvijo Občine Ilirska Bistrica med območja, ki nimajo posebnih razvojnih problemov in območja, ki niso ekonomsko šibka ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L EP:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka in predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka se glasi:

Po kakšnih kriterijih je vaša služba uvrstilo Občino Ilirska Bistrica med območja, ki nimajo posebnih razvojnih problemov in območja, ki niso ekonomsko šibka?

O b r a z l o ž i t e v:

To vprašanje se postavlja zaradi tega, ker dana situacija kaže prav nasprotno. V Občini Ilirska Bistrica beležimo strmo padanje gospodarske moči, razvojno stagnacijo, težave gospodarskih subjektov, povečevanje števila nezaposlenih, povečevanje dnevnih delovnih migracij iz kraja bivanja, beg izpostav državnih institucij iz občine, neugodno demografsko sliko, nikakršnega investicijskega zagona delovno intenzivnih panog, pičel interes tujih vlagateljev, nobenega interesa države po ustanovitvi srednje šole, okrnjene investicije države na šengenski meji, idr. Občina sodi tudi med obmejne občine, katerim bi morala država posvečati še posebno skrb na čisto vseh področjih.

Zgoraj navedena uvrstitev Občine Ilirska Bistrica med območja, ki nimajo razvojnih problemov in med ekonomsko močne območja, že v startu onemogoča vsem v Občini Ilirska Bistrica, da kandidirajo za sredstva namenjena področjem s posebnimi razvojnimi problemi in ekonomsko šibkim območjem. To velja v bodoče tako za sredstva strukturnih kot kohezijskega sklada.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka glede vloge Državnega sveta po vstopu Republike Slovenije v EU in zakaj ni Državni svet seznanjen z organizacijskimi spremembami zakonodajne veje oblasti.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj mag. Zlatko Jenko.

Razpravljala sta Janez Sušnik in Jožef Jeraj.

Dokument, na katerega se sklicuje mag. Zlatko Jenko ni v javni razpravi, pač pa je bil poslan le poslanskim skupinam s strani predsednika Državnega zbora Boruta Pahorja. Torej ga ni možno dodeliti in upoštevati poslovniški postopek v celoti je pojasnil predsednik Janez Sušnik.

Katko pojasnilo je podal sekretar Državnega sveta Primož Hainz.

Ker pa Državni svet ne sme ostati zunaj pomembne problematike, je predsednik predlagal, da, kot predsednik Državnega sveta, pošlje pismo predsedniku Državnega zbora Borutu Pahorju z naslednjo vsebino:

pristop Republike Slovenije k Evropski uniji je povzročil spremembo Ustave Republike Slovenije. Z vidika delovanja v pogojih članstva v EU bo potrebno ustrezno prilagoditi tudi organizacijo delovanja slovenskega parlamenta. Seznanjen sem, da je kolegij predsednika državnega zbora 2. julija 2003 posredoval vodjem poslanskih skupin in predsednikom delovnih teles teze predloga zakona o sodelovanju med Državnim zborom Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije v EU zadevah. V omenjenih tezah ni izrecno omenjena vloga Državnega sveta Republike Slovenije.

Državni svet v skladu s svojimi pristojnostmi izraža interese, ki ne pridejo do izraza v državnem zboru. Državni svet kot interesno predstavništvo lahko zagotovi kvaliteten doprinos v procesu sooblikovanja evropskih politik. Glede na ustavno vlogo državnega sveta je utemeljeno pričakovanje, da se pri organizacijskih spremembah, ki bodo potekale v državnem zboru, vključi tudi državni svet.

Glede na to, da lahko daje državni svet v skladu z 2. alineo 1. odstavka 97. člena Ustave RS mnenje o vseh zadevah iz pristojnosti državnega zbora, bo državni svet dajal mnenja tudi k stališčem državnega zbora o dejavnosti Vlade RS glede EU zadev. Vendar je osnovna zadrega državnega sveta, s katero se sooča pri svojem delu in se bo vedno bolj, da je pri obravnavi zadev v stalni časovni stiski. Pot od informacije Vlade RS o postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v EU do mnenja državnega sveta k stališču državnega zbora, preden se sestane posebno delovno telo oziroma matično delovno telo državnega zbora, je po našem mnenju potrebno skrajšati.

V zvezi s tem smo mnenja, da bi kazalo razmisliti o dopolnitvi 5. člena predloga zakona, in sicer z določbo, da je član posebnega delovnega telesa pristojnega za evropske zadeve tudi predstavnik državnega sveta in da se predstavnika državnega sveta vključi v delovno telo, pristojno za zunanjo politiko. Člana državnega sveta, ki bi sodelovala v omenjenih dveh telesih, bi na predlog državnega sveta imenoval državni zbor.

Državni svet se sklicuje na prakso evropskega dvodomnega parlamentarizma, da predstavniki obeh domov zakonodajnega telesa delujejo v skupnem delovnem telesu oziroma v skupnih delovnih telesih za evropske zadeve (npr.: Belgija, Španija). Takšna ureditev bi bila po našem mnenju primerna za Slovenijo. Tudi sicer imajo drugi domovi evropskih parlamentov pristojnost sodelovanja in nadziranja vlade pri zadevah EU (npr.: avstrijski in nemški Zvezni svet, češki in francoski Senat).

Predlagamo tudi dopolnitev 7. člena predloga zakona, in sicer tako, da Vlada Republike Slovenije o zadevah EU direktno obvešča tudi državni svet.

Mag. Zlatko Jenko je s tem soglašal.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije se strinja z vsebino pisma, naslovljenega na predsednika Državnega zbora Boruta Pahorja.

Predlagani sklep je bil sprejet z večino glasov (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Proceduralno pripombo je podal mag. Zlatko Jenko in sicer, da se, v skladu s poslovnikom Državnega sveta , glasuje tudi o vprašanju, kot ga je predlagal.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme tudi naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka v zvezi z vprašanjem zakaj Državni svet Republike Slovenije ni seznanjen z organizacijskimi spremembami zakonodajne veje oblasti in v skladu z 86. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka in predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka se glasi:

Kakšna bo vloga Državnega sveta Republike Slovenije po vstopu Republike Slovenije v EU in zakaj ni državni svet seznanjen z organizacijskimi spremembami na področju zakonodajne veje oblasti?

O b r a z o ž i t e v:

Kolegij Državnega zbora Republike Slovenije bo razpravljal o organizacijskih spremembah delovanja državnega zbora zaradi članstva Republike Slovenije v EU. Z ratifikacijo pristopne pogodbe se bo državni zbor odpovedal svoji zakonodajni funkciji v delu, ki je prenesena na institucije EU. Po novem naj bi se ukvarjal le še z ratificiranjem ustanovitvenih pogodb, ki so rezultat dela medvladnih konferenc, z usklajevanjem domače zakonodaje s sprejetimi predpisi EU (kadar nimajo neposredne veljave), ter z nadzorom in sodelovanjem z vlado, ki v zakonodajnem postopku prek Sveta EU sodeluje v zakonodajnem postopku EU. Nova organizacija naj bi zahtevala spremembo poslovnika, sistemizacije in drugih aktov državnega zbora. Na novo naj bi bil ustanovljen odbor z EU, ki naj bi na tedenskih sejah izražal mnenja državnega zbora o zakonodajnem postopku v EU. Po novem naj bi imel Odbor za zunanjo politiko večje pristojnosti na področju mednarodnih sporazumov, ki jih sklepa EU.

Po dosegljivih informacijah v proces prilagajanja državni svet ni vključen v predvidene aktivnosti kolegija predsednika državnega zbora niti v na novoustanovljen odbor z EU. Prav tako ni v predvideni organizacijskih navodilih nikjer zaslediti državnega sveta. Glede na z ustavo in zakonom določeno vlogo in pristojnostmi, ki jih ima državni svet, se mi zdijo aktualna dogajanja brez vključitve državnega sveta nedopustna.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega glede še vedno nerešenega denacionalizacijskega postopka navedenega na zahtevo vlagateljev Goll in Kompoš.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Predsedniki je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega v zvezi z postopkom oziroma rešitvijo vprašanja državljanstva pok. Goll Hermana in pok. Irmo Kompoš ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega in predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega se glasi:

V kakšni fazi je še vedno nerešeni denacionalizacijski postopek, ki je bil na območju UE Celje - Občina Dobrna uveden na zahtevo vlagateljev Goll in Kompoš?

O b r a z l o ž i t e v:

V navedenem postopku, ki teče pred upravnim organom v Celju - UE Celje, po 12 letih še ni rešeno predhodno vprašanje državljanstva za denacionalizacijske upravičence - to pomeni po pokojnem Goll Hermanu in njegovi pokojni sestri Irmi Kompoš. V tem primeru denacionalizacije gre za velike komplekse tudi stavbnih zemljišč, zaradi denacionalizacijskega postopka pa z njimi ni možno gospodariti in tudi v prostoru smotrno načrtovati. To predstavlja za preživetje občine Dobrna in njenih prebivalcev zelo resen problem. Ker nam manjka stanovanjskih površin se mlade družine odseljujejo (oziroma se ne priseljujejo). Posledično se prebivalstvo Dobrne stara, problemi so s premajhnim številom učencev na osnovnih šolah, ni potencialnih investitorjev, ki pa bi imeli interes investirati v prostor turističnega kraja.

Z navedenim vprašanjem prosimo, da se preveri kaj je z postopkom ugotovitve državljanstva in kdaj se predvideva rešitev vprašanja državljanstva za pokojnega Goll Hermana in pokojno Irmo Kompoš.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preuči in v skladu z 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega glede višine plačila upravne takse za izdajo lokacijske informacije.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega v zvezi z višino plačila upravne takse za izdajo lokacijske informacije ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega in predlaga Ministrstvu za finance in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika Gregorja Vovka Petrovskega se glasi:

Ali lahko realno ovrednotimo stroške in na kakšen način lahko spremenimo višino upravne takse, ker predvidena višina nikakor ne ustreza zahtevnosti postopka za izdajo lokacijske informacije?

O b r a z l o ž i t e v:

V skladu z 80. členom Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS, št.110/02, 08/03) izdaja občina na zahtevo stranke lokacijske informacije o parcelah.

V lokacijski informaciji je potrebno navesti za vsako parcelo njeno namensko rabo, lokacijske in druge pogoje, kot jih določajo občinski izvedbeni prostorski akti in podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju.

Podrobnejša oblika in vsebina lokacijske informacije bo predpisana v skladu z 6. alineo 80. člena Zakona o urejanju prostora, ki pa jo minister še ni izdal.

V 5. alinei 80. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS, št. 110/02, 08/03) ima lokacijska informacija značaj potrdila iz uradne evidence, za katerega je v skladu z Zakonom o upravnih taksah (Ur.l. RS, št.8/00, 44/00, 81/00 in 42/02) predpisana upravna taksa v višini 170,00 SIT.

Lokacijsko informacijo na podlagi veljavnih prostorskih aktov občine in podatkov zemljiškega katastra, pripravi in izda strokovno usposobljeni upravni delavec v občinski upravi.

V občinah, kjer prostorski akti še niso urejeni v digitalni obliki je izdaja lokacijske informacije vezana na zamuden in dolgotrajen postopek, dodatno pa postopek podraži tudi izdaja izrisov iz prostorskih planskih aktov.

Upravne takse v višini 170,00 SIT še ne zadošča za plačilo poštnih storitev, vsi ostali stroški priprave pa niso nikjer ovrednoteni in bremenijo občinski proračun.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanj odgovorita v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Cvetka Zupančiča zakaj se kmetje, ki vstopijo v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, ne morejo tudi zavarovati za poln obseg pravic.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Cvetko Zupančič.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Cvetka Zupančiča glede zdravstvenega zavarovanja kmetov za poln obseg pravic ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L EP:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Cvetka Zupančiča in predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Cvetka Zupančiča se glasi:

Zakaj se kmetje, ki prostovoljno vstopijo v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, ne morejo tudi zdravstveno zavarovati za poln obseg pravic (tudi za nadomestilo dohodka ob bolezni ali poškodbi pri delu, ter za pogrebnino in posmrtnino), čeprav so pripravljeni plačati ustrezne prispevke?

O b r a z l o ž i t e v:

Posebej boleče je to spoznanje za vse tiste, ki so bili do sedaj zavarovani obvezno iz naslova kmetijske dejavnosti, se pa zaradi spremenjene situacije v družini, zaradi predaje kmetije ali smrti nosilca zavarovanja, morajo zavarovati po trenutni situaciji. Če ne dosegajo višine katastrskega dohodka za obvezen vstop v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (16. člen ZPIZ-I) imajo možnost za prostovoljni vstop v sistem obveznega pokojninsko in invalidskega zavarovanja (34. člen ZPIS-I), pri katerem je pogoj le to, da kmetijsko dejavnost opravljajo kot edini in glavni poklic. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tolmači, da imajo osebe zavarovane po 16. členu ZPIS-I in tisti, ki so zavarovani po 34. členu ZPIZ-I, če so zavarovanje za širši obseg pravic enake obveznosti in pravice. Pri zdravstvenem zavarovanju pa nastopijo težave, ker osebe zavarovane po 34. členu ZPIZ-I nimajo možnosti, da bi vplačali prispevke za polno zdravstveno zavarovanje, čeprav 15. člen ZZVZZ govori le o osebah, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani in jim je kmetovanje edini in glavni poklic in ne ločuje tistih, ki morajo biti pokojninsko in invalidsko zavarovani od tistih, ki v to zavarovanje vstopijo prostovoljno. Kmetje, ki so zavarovani po 34. členu ZPIZ-I, bi tako morali biti tudi zdravstveno v celoti zavarovani.

Popolno zdravstveno zavarovanje je pomembno tudi za vse mlade, ki se odločajo, da bodo živeli od dela na kmetiji. Prav bi bilo, da bi imeli enake obveznosti in pravice kot delavci v proizvodnji.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preuči in v sladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

S pošiljko dne 6.6.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo prof.dr. Janvita Goloba v zvezi z načinom nagrajevanja članov SAZU.

Na klop so prejeli dopolnitev pobude prof.dr. Janvita Goloba.

Pobudo je obravnavala Komisija Državnega sveta za gospodarstvo.

Poročilo Komisije za gospodarstvo so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99), obravnaval pobudo Komisije državnega sveta za gospodarstvo v zvezi z načinom nagrajevanja članov SAZU in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo Komisije državnega sveta za gospodarstvo in predlaga Ministrstvu za finance, da pobudo prouči in nanjo odgovori.

Ministrstvo za finance naj pojasni ali je mesečno prejemanje nagrad članov SAZU sistemsko ustrezno, ob spremembi zakona o dohodnini pa naj tovrstna odstopanja, če bo izkazan interes, ustrezno popravi.

O b r a z l o ž i t e v:

Člani SAZU prejemajo mesečno nagrado, ki jo določa Zakon o SAZU (28. člen), novela zakona o dohodnini iz leta 1995 pa določa, da se za nagrade, ki jih opredeljuje zakon, ne plačuje davek. Ta definicija je ohlapna, vsekakor pa je po analogiji z zakonom o raziskovalni dejavnosti pod tem mišljena državna nagrada ali priznanje, uvedena na podlagi zakona, ki pa je v primeru SAZU-ja po veljavnem zakonu stalna mesečna nagrada. Seveda ta nagrada izhaja iz denarja davkoplačevalcev in v primeru nekaj desetletnega članstva pri posameznem članu SAZU doseže rang Nobelove nagrade. Ker je članstvo v akademiji častna funkcija, je vprašljivo, zakaj bi bilo nagrajeno, če pa je že nagrajeno iz davkoplačevalskega denarja, pa je vprašljivo, zakaj ne bi bilo obdavčeno. Da je zadeva sporna tudi med člani SAZU, priča primer člana, ki to nagrado vztrajno zavrača.

Glede na to, da Ministrstvo za finance pripravlja spremembe zakona o dohodnini in sicer tudi v smeri spremembe sporne 14. točke 4. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (Ur.l.RS, št. 7/95) v naslednjem besedilu: "nagrad za izjemne dosežke, uvedenih na podlagi zakona", naj Ministrstvo za finance pisno zagotovi, da bodo napovedane spremembe čimprej vložene.

* * *

Državni svet predlaga Ministrstvu za finance, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom poslovnika (Ur.l. RS, št. 33/93, 14/99) nanjo v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca Ministrstvu za pravosodje za spremembo tarifne številke 18 (zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah).

Pobudo je obravnavala Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Poročilo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) obravnaval pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca za spremembo tarifne številke 18. Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah (Ur.l. RS, št. 93 z dne 23. 11. 2001) ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca, da Ministrstvo za pravosodje pripravi spremembo tarifne številke 18. Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah (Ur.l. RS, št. 93/2001).

O b r a z l o ž i t e v:

Sedaj se plačuje 1000 točk, to je trenutno 19.000 SIT ne glede na vrednost nepremičnine. Predlaga se, da se za kmetijska zemljišča do velikosti 2 ha plačuje na vrednost kupnine in sicer 0,5 % kot je bilo prej. Na zamenjana kmetijska zemljišča po zakonu o kmetijskih zemljiščih pa se naj sodna taksa odpravi kot je bilo pred letom 1996. Razlogi za takšen predlog so, da je v Prekmurju zelo dosti malih parcel in dostikrat predstavlja sodna taksa večjo vrednost, kot je vrednost parcele. Naslednji razlog je zaradi majhnosti parcel in uredbe iz letošnjega leta, ki izključuje vse parcele manjše od 20 a plačila subvencij. Kmet, ki kupi 10 a parcelo za vrednost 80.000 SIT plača na primer enako sodno takso kot kupec, ki kupi nepremičnino za vrednost več sto mio SIT. Sprememba zakona o sodnih taksah je nastala novembra 2001, ko se je uvedlo plačevanje na točkovni sistem.

* * *

Državni svet predlaga Ministrstvu za pravosodje, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanjo odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve za enostavnejšo in sprejemljivo obrazložitev za izdelavo izjave o varnosti za kmete v skladu z 14. členom zakona o varstvu in zdravju prI delu.

Pobudo je obravnavala Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Poročilo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca za enostavnejšo in sprejemljivo obrazložitev za izdelavo izjave o varnosti za kmete v skladu z 14. členom zakona o varstvu in zdravju pri delu ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravi enostavnejšo in sprejemljivejšo obrazložitev za izdelavo izjave o varnosti za kmete v skladu z 14. členom zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, št. 56/1999, 64/2001).

O b r a z l o ž i t e v:

Veljavni Zakon o varnosti in zdravju pri delu izenačuje industrijske obrate in kmetije, ki so istočasno bivalni prostor in delovni prostor. V skladu z 14. členom tega zakona ministrstvo, pristojno za delo v sodelovanju z ministrstvom za zdravje določi in predpiše glede na naravo dejavnosti in velikosti podjetja način izdelave izjave o varnosti, njeno vsebino ter podatke, na katerih mora temeljiti ocena tveganja. Državni svet predlaga naj ministrstvo čimprej napiše enostavnejšo in sprejemljivejšo obliko za kmete.

* * *

Državni svet predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanjo odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za ukinitev veterinarske pristojbine - potnih listov.

Pobudo je obravnavala Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Poročilo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal predsednik Komisije za kemtijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) obravnaval pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca za ukinitev veterinarske pristojbine - potnih listov, ki so predpisani v Uredbi o pristojbinah na področju veterinarstva (Ur.l. RS, št. 39 z dne 23.5.2001) ter na podlagi prvega odstavka 56. zakona o državnem, svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca za ukinitev veterinarske pristojbine - potnih listov, ki so predpisani v Uredbi o pristojbinah na področju veterinarstva (Ur.l. RS, št. 39 z dne 23.5.2001).

O b r a z l o ž i t e v:

Ukinitev veterinarske pristojbine - potnih listov, ki so predpisani v Uredbi o pristojbinah na področju veterinarstva (Ur.l. RS, št. 39/23 z dne 23. 5. 2001), Državni svet Republike Slovenije predlaga zato, ker so nekatere zadeve v uredbi opredeljene večkrat, kar kmetu prinaša dodatne stroške, zato bi jih bilo potrebno poenostaviti, poleg tega pa Evropska unija takšne ureditve ne pozna.

* * *

Državni svet predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanjo odgovori v roku 30 dni.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko dne 3.7.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Jožefa Jeraja za obravnavo zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci izven naših meja.

Pobudo je obravnavala Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve.

Poročilo Komisije za gospodarstvo so prejeli s pošiljko dne 3.7.2003.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) obravnaval pobudo državnega svetnika Jožefa Jeraja za obravnavo zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Jožefa Jeraja za obravnavo zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja in poziva Vlado Republike Slovenije, da čimprej posreduje v zakonodajni postopek predlog zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja.

O b r a z l o ž i t e v:

Področje odnosov slovenske države s Slovenci, ki živijo v zamejstvu in po svetu ni zakonsko urejeno, kljub številnim pobudam organizacij in posameznikov, ki delujejo izven naših meja. Resolucije Državnega zbora Republike Slovenije problematike ne rešujejo, saj niso zavezujoče, niti niso dovolj konkretne.

Državni zbor Republike Slovenije je sicer sprejel sklep, s katerim predlaga Vladi RS - Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ustreznim ministrstvom, da se aktivno vključijo v pripravo zakona že v marcu letošnjega leta (Poročevalec št.26), vendar predlog zakona še vedno ni v obravnavi.

Ob obisku članov Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za mednarodne odnose in evropske zadeve na Koroškem, dne 25. aprila 2003, sta bila člana delegacije posebej opozorjena na velika pričakovanja, ki jih goji slovenska manjšina ob sprejemu predmetnega zakona. Podobna pričakovanja izražajo tudi Slovenci v Italiji, v Kanadi in drugod. Državni svet Republike Slovenije meni, da je zavlačevanje sprejemanja navedenega zakona nedopustno.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanjo v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko dne 3.7.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Jožefa Jeraja za stališče do organiziranosti koroških Slovencev.

Pobudo je obravnavala Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve.

Poročilo Komisije za gospodarstvo so prejeli s pošiljko dne 3.7.2003.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) obravnaval pobudo državnega svetnika Jožefa Jeraja o organiziranosti slovenske manjšine v Republiki Avstriji ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Jožefa Jeraja o organiziranosti koroških Slovencev.

O b r a z l o ž i t e v:

Razdvojenost organizacij koroških Slovencev, ki je ideološko pogojena, škoduje njihovemu delu in ugledu, saj se mnoge naloge podvajajo, v javnosti pa se ustvarja vtis sprtosti. Delovanje Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS) je sicer sliko njihovega delovanja pomembno izboljšal. Rezultat delovanja KOKS-a je bil enotnejši nastop navzven in odločitev za skupni tedenski informacijski list "Novice".

Vendar trenja so ostala, kar je pripeljalo do razcepa celo znotraj Narodnega sveta potem, ko je njihov najvišji organ Zbor narodnih predstavnikov, zamenjal operativno vodstvo s predsednikom. Bivše vodstvo Narodnega sveta je v preteklih dneh ustanovilo novo društvo, kar vnaša v dosedanje delo še več zmede in nasprotovanj.

Državni svet Republike Slovenije priporoča vsem koroško-slovenskim organizacijam, da se opredelijo za skupno zastopstvo. Skupno zastopstvo naj se izvoli na demokratičen način, z volitvami kot predvideva že Resolucija državnega zbora o položaju Slovencev, ki živijo v zamejstvu in po svetu iz leta 1996. Demokratično izvoljeno zastopstvo koroških Slovencev bi s pridobljeno avtoriteto veliko lažje in uspešneje reševalo notranjo organizacijsko problematiko, odnose z Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Državni svetnik Jožef Jeraj je vložil pobudo za sodelovanje državnega sveta v mešanem odboru za evropske zadeve.

Omenjeno pobudo je predsednik dodelil Komisiji Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve.

- - -

S pošiljko 10.6.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Janeza Sušnika za aktivnejšo vlogo Državnega sveta Republike Slovenje pri projektu uvajanja pokrajin v Sloveniji.

Kratko obrazložitev je pdal predlagatelj Janez Sušnik.

Pobudo je obravnavala Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so prejeli s pošiljko dne 3.7.2003.

Stališča Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal predsednik Darko Fras.

Stališča interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja Marjan Maučec.

Razpravljala sta državni svetnik in svetnica Tone Peršak in Marta Turk.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval pobudo državnega svetnika Janeza Sušnika v zvezi z aktivnejšo vlogo Državnega sveta Republike Slovenije pri projektu uvajanja pokrajin v Sloveniji ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Janeza Sušnika za aktivnejšo vlogo Državnega sveta Republike Slovenije pri projektu uvajanja pokrajin v Sloveniji.

Državni svet Republike Slovenije, ki s svojimi aktivnostmi uspešno uveljavlja lokalne interese, poziva Ministrstvo za notranje zadeve kot nosilca regionalizacije Slovenije, da ga vključi v proces uvajanja pokrajin v Sloveniji.

O b r a z l o ž i t e v:

Pri uveljavljanju ustavne vloge Državnega sveta Republike Slovenije in njegovem delovanju je pomembno povezovanje državnih svetnic in državnih svetnikov z volilno bazo, s tem pa se omogoča pretok predlogov, mnenj in pobud med volilno bazo in državnim svetom. Državni svet je skladno z ustavo in zakonodajo zastopnik lokalnih interesov, kar s svojimi aktivnostmi tudi vse bolj dokazuje. Zaradi tega Ministrstvo za notranje zadeve kot nosilca projekta regionalizacije Slovenije poziva, da državni svet aktivno vključi v projekt regionalizacije Slovenije.

Državni svet, ki ga sestavlja pet interesnih skupin, od katerih je interesna skupina lokalnih interesov z dvaindvajsetimi predstavniki največja, daje skladnemu regionalnemu razvoju Slovenije velik pomen, še posebej pa si prizadeva za usklajeno delovanje z lokalnimi skupnostmi. Med drugim se je državni svet odločil organizirati regionalne posvete v vseh dvaindvajsetih volilnih enotah, v katerih so bili izvoljeni državni svetniki, ki pokrivajo lokalne interese, z namenom, da župani in nosilci gospodarskega in regionalnega razvoja državni svet seznanijo z aktualno problematiko, s katero se lokalne skupnosti soočajo. V ospredju razgovorov sta zakonodaja s področja lokalne samouprave in regionalizacija Slovenije, ki je nujen pogoj za uravnotežen razvoj Slovenije. Na dosedanjih posvetih je bilo poudarjeno, da mora regionalizacija Slovenije, kot eden izmed najbolj pomembnih projektov po osamosvojitvi Slovenije, potekati v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in nosilci gospodarskega razvoja, skladno z demokratičnimi načeli Evropske listine o lokalni samoupravi ter evropskih modelov regionalne samouprave, saj se bodo bodoče pokrajine le tako uveljavile kot koristna sestavina državnega sistema. Vsi realizirani posveti so tudi pokazali, da je državni svet, ki je v neposrednem stiku z lokalnimi skupnostmi, pravo mesto za razpravljanje o procesu regionalizacije Slovenije in s tem decentralizacije, ki je eno izmed najpomembnejših načel Evropske listine lokalne samouprave. Zato državni svet poziva Ministrstvo za notranje zadeve, da aktivno vključi državni svet v projekt regionalizacije Slovenije, predvsem pa je to za državni svet, kot zakonitega zastopnika lokalnih interesov in interesov civilne družbe, priložnost, da se uveljavi kot nepogrešljiv element državnega sistema.

Čimprej je potrebno jasno opredeliti status pokrajin kot širših samoupravnih lokalnih skupnosti, kar bi bilo za nadaljnji razvoj Slovenije, še posebej v luči konkurenčnosti in prepoznavnosti v EU, izjemnega pomena. Poleg tega je potreben resen pristop k oblikovanju pogojev za ustanovitev pokrajin, med katerimi je najbolj pomemben gospodarsko razvojni potencial, saj v nasprotnem primeru pokrajine ne bodo učinkovite in tudi ne bodo sposobne črpati sredstev iz evropskih strukturnih skladov in delovati kot partner v čezmejnem regionalnem sodelovanju. Ob tem država pri uvajanju druge stopnje lokalne samouprave ne sme ponoviti napak, kot jih je pri ustanavljanju občin. V primeru enakih napak pri ustanavljanju pokrajin, bi lahko prišlo še do večjih razvojnih razlik. Državni svet bi lahko ob izkušnjah nekaterih državnih svetnikov in svetnic odigral pomembno vlogo pri preseganju interesov posameznih političnih strank ter parcialnih teženj slovenskega prostora.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (36 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko dne 23.6.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja na vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice glede predloga zakona o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju zavodov.

- - -

S pošiljko dne 23.6.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja na vprašanje državnega svetnika Toneta Peršaka glede postopka za razveljavitev sklepa o dopolnitvi Sklepa o imenovanju članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.

- - -

S pošiljko dne 23.6.2003 so državne svetnice in svetnike prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi s financiranjem kulturnih organizacij.

- - -

S pošiljko dne 23.6.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana v zvezi s cenami geodetskih storitev.

- - -

Dne 30.6.2003 je bila poslana urgenca Ministrstvu za zdravje za odgovor na pobudo državne svetnice Petre Kersnič v zvezi z oblikovanjem posvetovalne skupine za pripravo predloga nove zdravstvene zakonodaje.

Odgovor Ministrstva za zdravje so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

- - -

S pošiljko dne 3.7.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Davčne uprave Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z izterjavo davkov.

- - -

Državni svetnik Doro Hvalica je postavil ustno vprašanje vodstvu Državnega sveta Republike Slovenije in sicer kaj se dogaja s pobudo za ustanovitev Civilne tribune pri Državnem svetu.

Predsednik Janez Sušnik je pojasnil, da so v teku razgovori v okviru projekta Civilne družbe in bo o tem poročal na naslednji seji Državnega sveta.

Repliko je podal Jožef Jeraj in sicer, da je pobuda civilne tribune v Komisiji za mednarodne odnose in evropske zadeve že naletela na plodna tla, vendar je za izvedbo dveh že določenih projektov, potreben daljši čas za pripravo.

- - -

Državni svetnik mag. Zlatko Jenko je podal proceduralno pripombo in sicer, da se dogovorijo za določen sistem pošiljanja urgenc na vprašanja državnih svetnic in svetnikov, na katera po izteku določenega roka, še ni odgovorov.

Kratko pojasnilo je podal sekretar Državnega sveta Primož Hainz.

 

K 3. točki dnevnega reda:
- Problematika slovenskega prevozništva;

Gradivo GIZ.SI TRANSPORT so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem dne 26.6.2003.

Gradivo INTEREUROPE d.d. so prejeli s sklicem 26.6.2003.

Problematiko slovenskega prevozništva je obravnavala Komisija za gospodarstvo na svoji 4. seji 28. maja 2003.

Poročilo Komisije za gospodarstvo so prejeli s pošiljko 10.6.2003.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Na klop so prejeli poročilo Interesne skupine lokalnih interesov.

Stališča Komisije za gospodarstvo je podal podpredsednik mag. Zlatko Jenko.

Stališča interesne skupine lokalnih interesov je prav tako podal mag. Zlatko Jenko.

Razpravljali so državni svetniki in svetnica Marta Turk, mag. Dušan Semolič, Anton Kampuš, Jože Stanič in prof.dr. Janvit Golob.

Kratko obrazložitev so podali predstavnikih vabljenih in sicer:
- gospod Milan Kurelič, Podpredsednik uprave, INTEREUROPA d.d.,
- gospod Emil Milan Pintar, Direktor Združenja GIZ SI. TRANSPORT,
- gospod Boris Živec, državni sekretar, Ministrstvo za promet,
- gospod Erik Hofbauer, GIZ INTERTRANSPORT.

Amandma je vložila interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

Interesna skupina predlaga, da se sprejme dodatna 12. točka, ki se glasi:

"Ministrstvo za zunanje zadeve naj izpolni obljubo o odprtju cestnega koridorja za prevoz nevarnih snovi v smeri Postojna ??? Jelšane ??? Rupa ??? Reka, ki jo je dal poslovnim subjektom, ki se ukvarjajo s cestnimi blagovnimi rezervami."

Predlagan amandma je bil sprejet z večino glasov (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Amandma je vložil državni svetnik prof.dr. Janvit Golob in sicer:

Za 12. točko predloga sklepa se doda nova 13. točka, ki se glasi: "Državni svet opozarja Vlado Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, da z ustreznimi ukrepi in instrumenti krepi konkurenčnost slovenskega gospodarstva".

Predlagan amandma je bil sprejet z večino glasov (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

Amandmaja je vložil državni svetnik mag. Zlatko Jenko in sicer:

1. V tretji točki predloga sklepa se v drugi vrstici za besedo "kvalitetnega" besedilo spremeni in se glasi: "kombiniranega cestno - železniškega prevoza".

2. V sedmi točki se v prvi vrsti za besedo "za" doda besedo "transparentno".

Predlagan amandma je bil sprejet z večino glasov (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, ob obravnavi Problematike slovenskega prevozništva, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) sprejel naslednji

S K L E P:

1. Ministrstvo za promet naj pripravi celovito politiko na področju blagovnih prevozov, ki bo Sloveniji zagotovila enakopravnejši položaj za vključevanje v evropske integracije ter uveljavitev recipročnosti z namenom ukinitve nepotrebnih omejitev.
2. Oblikovati je treba dolgoročno prometno strategijo, ki bo omogočala zdravo konkurenčnost in vključevala možnost zmanjšanja cestnin, zmanjšanja zavarovalnih premij, parkirnin ipd.
3. Za razbremenitev slovenskih cest in za povečanje pretočnosti prometa je nujna uvedba kvalitetnega kombiniranega cestno-železniškega prevoza.
4. V smislu zagotavljanja večje pretočnosti je potrebno ustrezno urediti vse mednarodne mejne prehode, še posebno mejne prehode na bodoči schengenski meji (vključno z mednarodnim mejnim prehodom Jelšane).
5. Ministrstvo za finance naj pripravi rešitve, ki bodo omogočale vračanje davka od goriva za prevoze v Nemčijo.
6. Ministrstvo za promet naj v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo pripravi vsebinsko analizo stanja in perspektiv razvoja panoge ter soodvisnosti uspešnosti gospodarstva od pretočnosti transportnih poti.
7. Resorna ministrstva naj zagotovijo enake pogoje za transparentno poslovanje za vse prevoznike in tako preprečijo: zakonsko nedopustno časovno prekomerno delo voznikov na težkih vozilih; nezakonito zaposlovanje voznikov (upokojenci, neprijavljeni); neustrezne oblike in načine plačevanja voznega osebja (minimum v plačah, ostalo v neobdavčenih dnevnicah); uporabo kurilnega olja za pogon težkih vozil; izdajo licenc za prevoznike, kljub temu, da ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev licence zlasti glede ustreznosti parkirišč, urejenega vzdrževanja vozil in števila zaposlenih voznikov; prerazporejanje kritičnih dovolilnic med prevoznike s strani delilcev.
8. Državni svet meni, da je potrebno preučiti možnost racionalizacije znotraj sistema zbornic, posamezne storitve, ki jih zbornica opravlja za prevoznike, pa bistveno poceniti.
9. Državni svet predlaga. da se zagotovijo namenska sredstva za posojila, ki jih bodo potrebovali prevozniki za premostitev časa med plačilom cestnine in plačanim prevozom. Ta sredstva bodo namreč znašala pri nekaterih prevoznikih od 10 do 50 milijonov SIT, in sicer samo za plačilo cestnin na avstrijskih in nemških avtocestah.
10. Državni svet opozarja Vlado Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za promet, da gre pri blagovnih prevozih za tisto gospodarsko dejavnost, ki je izrednega pomena za nacionalno gospodarstvo in sfero zaposlovanja ter je tudi povezana s številnimi drugimi negospodarskimi segmenti, zato pričakuje, da bo ministrstvo problematiko, ki izhaja iz te dejavnosti proučilo in se nanjo primerno odzvalo.
11. Državni svet predlaga, da se pripravi pregled subvencioniranja oziroma pogojev poslovanja prevoznikov, veljavnega v državah EU in na podlagi tega ukrepa za zaščito domačih prevoznikov pred nelojalno konkurenco.
12. Ministrstvo za zunanje zadeve naj izpolni obljubo o odprtju cestnega koridorja za
    prevoz nevarnih snovi v smeri Postojna - Jelšane - Rupa - Reka, ki jo je dalo
    poslovnim subjektom, ki se ukvarjajo s cestno-blagovnim prevozom.
13. Državni svet opozarja Vlado Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za
    gospodarstvo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, da z ustreznimi ukrepi in
    instrumenti krepijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

 

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Zaradi nujne odsotnosti predsednika je vodenje seje prevzel podpredsednik Državnega sveta Republike Slovenije.

 

K 4. točki dnevnega reda:
- Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku - prva obravnava (EPA 753-III)

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 4/2003.

Izjavo Iniciativnega odbora za ohranitev Triglavskega narodnega parka so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko dne 10.6.2003.

Na klop so prejeli izjavo za javnost gorenjskega ekološkega Združenja.

Po elektronski pošti 3.7.2003 so prejeli dodatna gradiva k predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so prejeli s pošiljko dne 3.7.2003.

Predlog zakona so obravnavale tudi interesne skupine.

Na klop so prejeli poročilo Interesne skupine lokalnih interesov.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Kratko obrazložitev je podal predstavnik predlagateljev predloga zakona, gospod Dušan Vučko poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije.

Proceduralno pripombo je podal Jože Ilc.

Stališča Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal predsednik Drako Fras.

Stališča Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja Marjan Maučec.

Stališča Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podala Marija Perkovič.

Stališča Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je podal Jože Ilc.

Razpravljala sta državna svetnika mag. Zlatko Jenko in Vincenc Otoničar.

Kratko obrazložitev so podali predstavniki vabljenih in sicer:
- gospa Jelka Kremesec Jevšenak, državna podsekretarka, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo,
- gospod Janez Bizjak, direktor Javnega zavoda triglavski narodni park,
- Metod Rogelj, vodja OE Kranj, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.

Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

V obrazložitvi predloga sklepa se črtajo drugi, tretji, četrti in peti odstavek, tako da se obrazložitev glasi:

" Državni svet Republike Slovenije opozarja, da gre za zelo občutljivo temo, ki zahteva širšo razpravo, predvsem pa sodelovanje predlagatelja s strokovnimi institucijami (Javni zavod TNP, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije), civilno družbo in lokalnimi skupnostmi ter prebivalci.

Državni svet ugotavlja, da predlagane zakonske rešitve niso usklajene s strokovnimi in civilnimi institucijami tudi zato, ker niso imele možnosti sodelovanja pri pripravi zakonskega predloga. Poleg tega tudi ugotavlja, da na eni strani župani občin iz območja Triglavskega narodnega parka, ki predstavljajo ljudi, ki živijo v tem okolju, podpirajo predlog zakona o TNP in menijo, da je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo v državnem zboru ob upoštevanju volje prebivalcev naselij Stara Fužina, Ribčev Laz in Studor, na drugi strani pa ima civilna družba, kateri daje državni svet velik pomen, številne načelne pomisleke in nasprotuje predlogu zakona. Državni svet hkrati ocenjuje, da so pripombe civilnih združenj premalo konkretne in argumentirane, poleg tega pa se nekateri njihovi pomisleki nanašajo še na prvotno besedilo predloga zakona o Triglavskem narodnem parku.

Ne glede na številne pripombe pa državni svet ocenjuje, da je veljaven zakon o TNP nujen sprememb, saj predstavlja za lokalno okolje bolj oviro kot možnost nadaljnjega razvoja. Z novo zakonsko ureditvijo Triglavskega narodnega parka je treba ohraniti in zavarovati kulturno dediščino in naravne vrednote, hkrati pa v robnem območju parka zagotoviti opravljanje tistih dejavnosti, ki bodo ljudem, ki živijo v tem okolju, omogočili normalno preživetje. Državni svet tudi ocenjuje, da je potreben konstruktiven pristop pri iskanju zakonskih rešitev o Triglavskem narodnem parku, zato pričakuje uspešno sodelovanje predlagatelja z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo, strokovnimi in zainteresiranimi institucijami. "

Amandma je bil sprejet z večino glasov (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji, dne 9. 7. 2003, ob obravnavi predloga Zakona o Triglavskem narodnem parku - prva obravnava, ki ga je v zakonodajni postopek predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Dušanom Vučkom, sprejel

S K L E P

da na podlagi prvega odstavka 55. člena Zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) da Državnemu zboru Republike Slovenije naslednje

M N E N J E
k predlogu Zakona o Triglavskem narodnem parku - prva obravnava

Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo v državnem zboru, predlagatelj pa mora pri pripravi besedila zakona za drugo obravnavo upoštevati pripombe Ministrstva za okolje, prostor in energijo, lokalnih skupnosti, strokovnih institucij in civilne družbe.

O b r a z l o ž i t e v:

Državni svet Republike Slovenije opozarja, da gre za zelo občutljivo temo, ki zahteva širšo razpravo, predvsem pa sodelovanje predlagatelja s strokovnimi institucijami (Javni zavod TNP, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije), civilno družbo in lokalnimi skupnostmi ter prebivalci.

Državni svet ugotavlja, da predlagane zakonske rešitve niso usklajene s strokovnimi in civilnimi institucijami tudi zato, ker niso imele možnosti sodelovanja pri pripravi zakonskega predloga. Poleg tega tudi ugotavlja, da na eni strani župani občin iz območja Triglavskega narodnega parka, ki predstavljajo ljudi, ki živijo v tem okolju, podpirajo predlog zakona o TNP in menijo, da je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo v državnem zboru ob upoštevanju volje prebivalcev naselij Stara Fužina, Ribčev Laz in Studor, na drugi strani pa ima civilna družba, kateri daje državni svet velik pomen, številne načelne pomisleke in nasprotuje predlogu zakona. Državni svet hkrati ocenjuje, da so pripombe civilnih združenj premalo konkretne in argumentirane, poleg tega pa se nekateri njihovi pomisleki nanašajo še na prvotno besedilo predloga zakona o Triglavskem narodnem parku.

Ne glede na številne pripombe pa državni svet ocenjuje, da je veljaven zakon o Triglavskem narodnem parku nujen sprememb, saj predstavlja za lokalno okolje bolj oviro kot možnost nadaljnjega razvoja. Z novo zakonsko ureditvijo Triglavskega narodnega parka je treba ohraniti in zavarovati kulturno dediščino in naravne vrednote, hkrati pa v robnem območju parka zagotoviti opravljanje tistih dejavnosti, ki bodo ljudem, ki živijo v tem okolju, omogočili normalno preživetje. Državni svet tudi ocenjuje, da je potreben konstruktiven pristop pri iskanju zakonskih rešitev o Triglavskem narodnem parku, zato pričakuje uspešno sodelovanje predlagatelja z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo, strokovnimi in zainteresiranimi institucijami.

Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Podpredsednik je zaključil 9. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem gostom, ki so se odzvali vabilu, zahvalil za sodelovanje in razpravo.

Podpredsednik je v predsednikovem imenu še osebno posebej povabil državne svetnice in svetnike na posvet "O stanju na področju slovenske kulture po sprejemu novega zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in pred sprejemom nacionalnega kulturnega programa", ki bo v torek 15. julija 2003 ob 15,00 uri v mali dvorani Državnega sveta.