Vprašanji Jožeta Ilca v zvezi z oblikovanjem rezervnega sklada, ki ga morajo ustanoviti etažni lastniki

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji, dne 14. 6. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z oblikovanjem rezervnega sklada, ki ga morajo ustanoviti etažni lastniki, in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca se glasita:

Na kateri pravni podlagi se oblikuje rezervni sklad, ki ga morajo ustanoviti etažni lastniki, in z njim razpolaga?
Ali velja v konkretnem primeru, ki je naveden v obrazložitvi, redno upravljanje, izredno upravljanje ali pogodba o medsebojnih razmerjih?

Obrazložitev:

Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ), ki normira etažno lastnino, je tudi določil obvezni rezervni sklad, ki ga morajo ustanoviti etažni lastniki. Po čl. 119/3 Stvarnopravnega zakonika merila za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižjo vrednost prispevka določi podzakonski predpis. Etažni lastniki morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, kot določa čl. 116 SPZ. V tej pogodbi uredijo način oblikovanja rezervnega sklada, če ta presega najnižji znesek iz tretjega odstavka 119. člena tega zakona.
Stanovanjski zakon tudi obravnava rezervni sklad. Po členu 41/1 tega zakona lahko etažni lastniki v načrtu vzdrževanja po 26. členu tega zakona določijo tudi višji znesek mesečnega plačila v rezervni sklad, kot je določen s podzakonskim predpisom iz 119. člena SPZ glede na ocenjeno vrednost vzdrževalnih del in načrt vzdrževanja. Člen 26/1 Stanovanjskega zakona določa, da načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe pripravi upravnik. Odločanje o načrtu vzdrževanja se šteje za posel rednega upravljanja po členu 26/3 Stanovanjskega zakona.

V konkretnem primeru dva zakona urejata rezervni sklad. SPZ določa, da se za oblikovanje rezervnega sklada, ki presega minimalni obvezni znesek, morajo dogovoriti etažni lastniki v pogodbi o medsebojnih razmerjih, medtem ko stanovanjski zakon določitev istega zneska, to je istega vprašanja, v skladu s členom 41 in 26 prepušča poslom redne uprave. Razlika je očitna. Ni dopustno, da se isto področje v dveh zakonih ureja na različen način. To lahko povzroči samo nejasnost pri uporabi in razne negativne posledice.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovori.