Vprašanje mag. Zlatka Jenka v zvezi s financiranjem mejnega prehoda v Jelšanah

Državni svet Republike Slovenije je na 4. seji, dne 12. 3. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka v zvezi z financiranjem mejnega prehoda v Jelšanah ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka in predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka se glasi:

Zakaj se je vlada odločila, da tako drastično "finančno oklesti" investicijo in minimizira izgradnjo enega izmed najpomembnejših šengenskih mejnih prehodov - mednarodni mejni prehod Jelšane in obenem zanemari zagotovitev potrebne pretočnosti, ki je povezana s sedanjo neustrezno cestno povezavo?

O b r a z l o ž i t e v:

Plato MMP Jelšane je dimenzioniran preskromno in kot tak ne bo mogel zadostiti potrebam pretoka blaga in potnikov na t.i. šengenski meji. Na njej so za potrebe BIP (border inspection posts) pretoka blaga predvideni samo trije večji prehodi med njimi tudi jelšanski. Mednarodni mejni prehod Jelšane bo poleg že obstoječega tovornega prometa prevzel še vse blagovne tokove sosednjega mednarodni mejni prehod Starod. Povečan pretok blaga je pričakovati tudi proti Luki Koper in iz naslova povezovanja vseh treh severnojadranskih luk. Po izgradnji t.i. jadransko-jonske avtoceste se bo povečal tudi promet iz balkanskih držav (Grčije, Turčije, Albanije, Srbije, Črne gore, Makedonije, Kosova) in to že v roku treh let. Z vstopom Slovenije v EU je predvideno zapiranje vseh carinskih izpostav na sedanji zahodni in severni meji, kot tudi posameznih notranjih carinskih uradov. Sedanje delo vstopne in izstopne blagovne kontrole pa bodo v večini prevzeli mednarodni mejni prehod Jelšane, Gruškovje in Obrežje. Ob vsem tem je potrebno opozoriti, da bodo na tem prostoru drastično zamujale z naše strani ustrezne avtocestne povezave. Predvideni lokacijski dokument za mednarodni mejni prehod Jelšane v celoti zanemarja t.i. gospodarski del, ki je kot servisna dejavnost (carinsko posredništvo v tranzitu blaga, skladiščenje blaga, transportne manipulacije, carinjenje blaga za potrebe domačega gospodarstva - z vstopom v EU bo možno carinjenje za vse članice) že sedaj prisoten na sedanji šengenski meji (carinski terminali v Sežani, N. Gorici, na Šentilju,…) in bo kot tak tudi nujno potreben na novem mednarodnem mejnem prehodu Jelšane. Predvideni prostori namenjeni špediterjem so minimalizirani in ne zadostujejo niti sedanjim potrebam kaj šele bodočim. Objekti so v osnutku lokacijskega dokumenta tudi nefunkcionalno postavljeni.

Zelo zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da sam projekt ne bo sledil zagotovitvi ustrezne pretočnosti niti znotraj samega mejnega platoja (ozka grla med mejnima prehodoma in ob vstopu s slovenske strani) niti glede ustrezne avtocestne povezave z jadransko-jonsko avtocesto, ki se bo dokončala na hrvaški strani v roku 3 let. Država tudi ni predvidela zahtevane izgradnje obvoznice mimo vasi Jelšane in Dolenje, ki ju čaka usoda Dolge vasi (več kot 7-10 km kolone).

Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da pri pripravi lokacijske dokumentacije do razgrnitve država ni sodelovala z lokalno skupnostjo z namenom sinhronih aktivnosti na področju prostorskega planiranja in posledične zagotovitve skupne izgradnje potrebne infrastrukture (voda, kanalizacija, čistilna naprava,…). O tem, kje bodo nastanjene osebe, ki bodo zaposlene na mednarodnem mejnem prehodu Jelšane, kje se bodo šolali njihovi otroci, kje bodo vrtci, država očitno ne razmišlja oziroma meni, da to ni njena skrb.

Splošne ocene so, da tako zasnovan mednarodni mejni prehod Jelšane ne more izpolnjevati osnovnih pogojev, ki naj bi jim zadostil meddržavni mejni prehod s šengenskim režimom.

* * *

Državni svet predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.