Zapisnik 26. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

26. izredna seja Državnega sveta je bila v ponedeljek, 29. 11. 2010

Predsednik je pričel 26. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 15.30 uri in zaključila ob 17.42.

Opravičili so se:

• Boris Popovič
• Dr. Zoltan Jan
• Toni Dragar
• Prof.dr. Jože Mencinger
• Matej Arčon
• Marijan Klemenc

Na sejo sta bila vabljena:

• Dr. Franc Križanič, minister za finance k 1. točki dnevnega reda,
• Aleš Zalar, minister za pravosodje k 2. točki dnevnega reda.

Seje so se udeležili:

• Mateja Vraničar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance (k 1. točki),
• Neva Žibrik, sekretarka na Ministrstvu za finance (k 1. točki),
• Aleš Zalar, minister za pravosodje (k 2. točki),
• Boštjan Škrlec, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje (k 2. točki),
• Miha Vrečko, strokovni sodelavec na Ministrstvu za pravosodje (k 2. točki).

 

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 24. 11. 2010 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H)
2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C)

 

Ker predsednik ni prejel nobenega predloga za razširitev, je navzoče seznanil z naslednjim

DNEVNIM REDOM:

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H)
2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C)

 

1. točka dnevnega reda: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H)

Državni zbor je zakon sprejel na 22. redni seji v torek, 23. novembra 2010 in so ga svetniki prejeli naslednji dan po elektronski pošti.

Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev so svetniki prejeli s sklicem 24. 11. 2010 in na klop.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo so svetniki prejeli na klop. Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto.

Predstavnik predlagateljev odložilnega veta Peter Vrisk je podal obrazložitev.

Predstavnica predlagatelja zakona Mateja Vraničar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance je podala obrazložitev.

Poročevalec Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Alojz Kovšca je podal stališče komisije.

V razpravi so sodelovali Cvetko Zupančič, Vincenc Otoničar, Rastislav Jože Reven, Jernej Verbič.

Na dileme iz razprave je odgovorila Mateja Vraničar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance.

Predsednik je predlagal v sprejem naslednji predlog zahteve za odložilni veto:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. izredni seji 29. 11. 2010, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H), ki ga je Državni zbor sprejel na 22. redni seji 23. novembra 2010, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006), sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H).

Obrazložitev:

Vlada kot predlagatelj zakona v njegovi obrazložitvi navaja, da se poskuša s predlaganimi spremembami in dopolnitvami bolj primerljivo in pravično opredeliti višino dohodkov posameznih zavezancev iz naslova te dejavnosti, pri čemer se glede določanja dohodka iz naslova prodaje ohranja katastrski dohodek, dohodki iz naslova kmetijskih subvencij pa naj bi se po novem pripisovali kmečkemu gospodinjstvu v dejansko prejetih zneskih.
Ne glede na ta namen pa zakon uveljavlja več določb, ki bodo bistveno povečale  davčno obremenitev kmečkih gospodarstev, uvedle nove administrativne obveznosti glede vodenja knjigovodstva in poslabšale dohodkovni in socialni položaj kmetov tudi na drugih področjih, kolikor se bo davčna osnova kot seštevek katastrskega dohodka in drugih dohodkov, na primer kmetijskih subvencij, upoštevala kot dejansko doseženi dohodek  pri pravicah in  prejemkih iz socialne varnosti oziroma socialnih transferov (otroški dodatek, štipendije itd.).

Državni svet ugotavlja, da je bil zakon sprejet po nujnem postopku brez predhodnega usklajevanja z  zainteresirano javnostjo in ob nasprotovanju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in drugih reprezentativnih organizacij na področju kmetijstva in gozdarstva.

Sprejeti zakon v 4. členu predvideva, da se davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih dohodkov in odhodkov oziroma normiranih odhodkov že, če skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preseže 7.500,00 evrov. V obrazložitvi zakona je navedeno, da je po razpoložljivih podatkih v Sloveniji okoli 6.100 takih kmetij z okoli 11.500 zavezanci za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki bodo morale pričeti ugotavljati dohodek na podlagi vodenja knjigovodstva z letom 2013.
Predlagatelj zakona je torej navedel samo približno število kmečkih gospodinjstev, ki bi bila zajeta z obveznim vodenjem knjigovodstva v davčne namene. V postopku priprave in sprejema zakona pa sploh ni bila niti približno ocenjena stroškovna obremenitev, ki jo bo  uvedba obveznega vodenja knjigovodstva pomenila za kmečka gospodarstva  glede na predlagani dohodkovni cenzus. Če upoštevamo veliko razdrobljenost kmetij in omejujoče naravne dejavnike, predlagatelj tudi  ni primerjal stroškov obveznega vodenja knjigovodstva  s predvidenim povečanjem davčnih prihodkov, da bi lahko ocenil neto narodnogospodarski učinek uzakonjene rešitve.
Ob predpisanem cenzusu in ob upoštevanju kmetijskih subvencij v dejansko prejetem znesku poleg katastrskega dohodka se postavlja tudi načelno vprašanje narave teh subvencij. Po mnenju Državnega sveta je vprašljivo, ali je kmetijske subvencije pravilno in pravično davčno obravnavati kot čisti dohodek prejemnikov, saj  lahko kmetijske subvencije glede na dejanske pridelovalne razmere in stroške pokrivajo ne samo stroške delovne sile, temveč tudi druge odhodke, ki so nujno potrebni za kmetijsko pridelavo.
Po stališču, ki se je izoblikovalo v okviru kmetijskih reprezentativnih organizacij, bi bila uvedba obveznega vodenja knjigovodstva na kmetijah ukrep, ki bi bil glede na stroške, povezane z vodenjem knjigovodstva,  in predpostavljeni dohodek sorazmeren pri cenzusu 15.000,00 evrov katastrskega dohodka. Državni svet meni, da pri tem ne bi smeli upoštevati drugih dohodkov že zato, ker se kmetijske subvencije lahko glede na spremembe v proizvodni usmeritvi oziroma intenzivnosti posameznega kmetijskega gospodarstva ter v skupni kmetijski politiki bistveno spreminjajo  tudi znotraj samega davčnega obdobja.

V prehodni določbi 14. člena zakona  je za odmero dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2010 predvideno upoštevanje 50% drugih  dohodkov  iz 70. člena ZDoh-2, razen če je tako ugotovljen drug dohodek višji od pavšalno ocenjenega drugega dohodka zavezanca. V 15. členu pa je predvideno, da se v davčno osnovo od drugih dohodkov iz 70. člena zakona v letih 2011 in 2012 upošteva 50% teh dohodkov. Zaradi lažjega prehoda na nov sistem obdavčenja in zaradi narave kmetijskih subvencij, ki v Sloveniji pokrivajo ne samo izpad dohodka pridelovalcev, temveč tudi druge stroške pridelave,  je bilo v fazi sprejemanja zakona predlagano, da se upošteva 30% namesto 50% dohodkov v 14. členu in v 15. členu zakona, kar pa ni bilo upoštevano.

Sprejete rešitve v zakonu torej  v obdobju finančne in gospodarske krize povečujejo davčno obremenitev kmetov in uvajajo nove obveznosti glede vodenja knjigovodstva, kar je povezano z nezanemarljivimi stroški, zato bodo zmanjšale spodbude, ki jih predstavljajo kmetijske subvencije za slovensko kmetijstvo, ki prideluje v težjih razmerah kot povprečni pridelovalec v EU, zmanjšale pa  bodo tudi   interes kmetov za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti.  

* * *

Za poročevalca na seji Državnega zbora je bil določen državni svetnik Peter Vrisk.

Predlagana zahteva JE BILA SPREJETA (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 5 pa jih je bilo proti).

 

2. točka dnevnega reda: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C)

Državni zbor je zakon sprejel na 22. redni seji v torek, 23. novembra 2010 in so ga svetniki prejeli naslednji dan po elektronski pošti.

Zahtevo za sklic izredne seje in predlog skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Jože Korže) za sprejem odložilnega veta so svetniki prejeli s sklicem 24. 11. 2010 in na klop.

Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo so svetniki prejeli na klop. Prav tako so na klop prejeli predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto.

Predstavnik predlagateljev odložilnega veta Jože Korže je podal obrazložitev.

Predstavnik predlagateljev zakona Aleš Zalar, minister za pravosodje je podal obrazložitev.

Poročevalec Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec je podal stališče komisije.

V razpravi so sodelovali Rastislav Jože Reven, dr. Andrej Rus, Mihael Jenčič, Alojz Kovšca, Bojan Papič.

Po končani razpravi je predsednik predlagal v sprejem naslednji predlog zahteve za odložilni veto:

Državni svet Republike Slovenije je na 26. izredni seji 29. 11. 2010, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C), ki ga je Državni zbor sprejel na 22. redni seji 23. novembra 2010, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006), sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C).

Obrazložitev:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi, ki ga je Državni zbor sprejel na 22. redni seji dne 23.11.2010 naj bi v zakonsko ureditev zemljiškoknjižnega vpisa vnesel bistvene pravno-sistemske spremembe, zlasti z vidika krčenja postulacijske sposobnosti, saj po novi ureditvi ne bo več mogla vsaka zainteresirana stranka samostojno in brezplačno predlagati vpisa vseh stvarnopravnih in obligacijskopravnih pogodb v zemljiško knjigo.

Državni svet podpira rešitve, ki se nanašajo na elektronsko vlaganje predlogov. Vendar pa predlagana ureditev v novih 125.a do 125.e člena, v katerih se v okviru obveznega elektronskega vlaganja pisanj pooblašča notarja, odvetnika, Državno ali občinsko pravobranilstvo predstavlja nesorazmeren ukrep v okviru postulacijske sposobnosti.

Državni svet meni, da bi lahko zemljiškoknjižni predlog vložila tudi občina ali vsak, ki ima pravni interes. Lokalne skupnosti oziroma občine so do sedaj same urejale in pripravljale predloge za vpis lastninskih in drugih pravic v zemljiško knjigo in so dolžne imeti evidenco svojih nepremičnin. Pri tem izpostavljamo, da je v nekaterih občinah tudi več sto predlogov za vpis v zemljiško knjigo letno (kot npr. v občini Semič 900) in da je do sedaj veljavni zakon v določbi 128. člena vsakemu, ki ima pravni interes, omogočal vložitev zemljiškoknjižnega predloga. Pri tem je potrebno izpostaviti opozorila, da lokalne skupnosti ne razpolagajo s finančnimi sredstvi, potrebnimi za pripravo predlogov vpisov v zemljiško knjigo s strani notarjev oz. odvetnikov, kot tudi izhaja iz stališč Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in velike večine občin, med katerimi so tudi štiri mestne občine (Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Celje, Mestna občina Ptuj in Mestna občine Velenje). Do sedaj veljavnem sistemu je vsaka zainteresirana stranka v zemljiško knjigo lahko predlagala samostojno in brezplačno vpis vseh stvarnopravnih in obligacijskopravnih pogodb.

Zainteresirane stranke so dosedaj same vlagale v zemljiško knjigo tudi vse tiste pogodbe, pri sestavi katerih se ne zahteva sodelovanje notarjev, torej kjer ni potreben notarski zapis ali overovitev notarja, npr. sodna poravnava, poočitbe imen (npr. sprememba priimka, vpis začetka stečajnega postopka, vpis postopka osebnega stečaja), vpis odvzema poslovne sposobnosti, predznamba lastninske pravice, sodna poravnava in številni drugi vpisi. Vse te pogodbe se bodo morale po novem vpisovati v zemljiško knjigo obvezno preko notarjev in odvetnikov. Npr. tudi za vse služnostne pogodbe za komunalno infrastrukturo so dosedaj lokalne skupnosti, občine, in drugi lahko same vlagale zemljiškoknjižne predloge in to brezplačno. Po novem bo vse to potrebno drago plačati odvetnikom in notarjem.

Ocena, ki izhaja iz analize Gospodarske zbornice Slovenije je, da bodo nove storitve obveznega vlaganja preko notarjev in odvetnikov za državljanke in državljane, obrtnike, podjetnike, občine, zavode, gospodarstvenike in druge subjekte občutno dražje. Po analizi Gospodarske zbornice Slovenije bodo namreč vsi navedeni subjekti oškodovani letno za 30 milijonov evrov, ki jih bodo morale stranke plačati notarjem in odvetnikom, kar dejansko pomeni 30 milijonov evrov dodatnega dobička notarjem in odvetnikom.

Spremembe v delu, kjer se odvzema možnost vsaki zainteresirani stranki, da sama vloži predlog za vpis v zemljiško knjigo so premalo domišljene in bodo povzročile velike težave. Gre za nesprejemljiv predlog obveznega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov preko notarjev in odvetnikov, ki bo dejansko pomenil 30 milijonov evrov dodatnega dobička notarjem in odvetnikom na breme brezposelnih, socialno ogroženih upokojencev, mladih, socialno šibkih, obrtnikov, bankrotiranih podjetij, zadolženih občin, gospodarstva ki še komaj diha in ostalih subjektov. Prav tako velja poudariti, da je argument, da bo hramba, ki jo bodo odslej imeli kot pooblastilo notarji, resnično za državljane brezplačna, zelo težko prepričljiv. Pripombe in mnenja, ki prihajajo od ljudi, ki to doslej opravljajo na pristojnih okrajnih sodiščih in tudi od samih notarjev so zaskrbljujoča. Zakon lahko povzroči veliko škode, na kar so v zakonodajnem postopku opozarjale številne občine in poslanci Državnega zbora.

Državni svet meni, da bi vsaka zainteresirana stranka v zemljiško knjigo lahko predlagala samostojno in brezplačno vpis vseh stvarnopravnih in obligacijskopravnih pogodb, kot je veljalo do sedaj. Še posebej pa to velja tudi za lokalne skupnosti oziroma občine, ki so do sedaj same urejale in pripravljale predloge za vpis lastninskih in drugih pravic v zemljiško knjigo. Z določbo, da bo "Državno pravobranilstvo Republike Slovenije ali občinsko pravobranilstvo kot zakoniti zastopnik ali pooblaščenec predlagatelja" se bodo občinam povzročili dodatni in nesorazmerni visoki stroški, kar bo zanje predstavljalo veliko obremenitev v luči dejstva, da imajo nekatere občine tudi več sto predlogov za vpis v zemljiško knjigo letno, pri čemer so izvzeti številni drugi vpisi. Poudarjamo da določba zadnjega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi določa, da "občina lahko ustanovi organ občinskega pravobranilstva. Dve ali več občin lahko ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva". V primeru, da je ustanovljen organ za več občin bo postopek otežen v primerjavi z današnjim standardom, ko občine samostojno urejajo zadeve.  

Državni svet opozarja tudi na novost, da se na sodiščih ne bodo več shranjevali izvirniki pogodb v tako imenovani zbirki listin. Menimo, da s tem ne bo več zagotovljena transparentnost in pravna varnost, ker bodo stranke v nepremičninskem poslovanju negotove in zbegane, ker ne bodo vedele, kje lahko dobijo pogodbe pravnih prednikov za posamezno nepremičnino. Posledično pa to pomeni nastanek občutno več morebitnih sodnih sporov, in s tem dodatni zaslužki odvetnikov ter posledično sodni zaostanki.

Zaradi navedenega, še posebej zaradi neustrezne rešitve, s katero se odvzema možnost vsaki zainteresirani stranki, da bi kot do sedaj samostojno in brezplačno predlagala vpis vseh stvarnopravnih in obligacijskopravnih pogodb, ter se jih bo z dodatnimi stroški nesorazmerno finančno obremenilo, zahtevamo, da Državni zbor o zakonu ponovno odloča.

* * *

Za poročevalca na seji Državnega zbora je bil določen državni svetnik Jože Korže.

Predlagana zahteva JE BILA SPREJETA (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 3 pa so bili proti).

- - -

Predsednik je zaključil 26. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.