Zahteva Draga Ščernjaviča za dopolnitev odgovora Agencije za zavarovalni nadzor na vprašanja v zvezi z negospodarnim in zaskrbljujočim delovanjem uprave Vzajemne d.v.z. v škodo zavarovancev

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji 21. 3. 2012, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10), obravnaval zahtevo državnega svetnika Draga Ščernjaviča za dopolnitev odgovora Agencije za zavarovalni nadzor na vprašanja v zvezi z negospodarnim in zaskrbljujočim delovanjem uprave Vzajemne d.v.z. v škodo zavarovancev in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira zahtevo državnega svetnika Draga Ščernjaviča za dopolnitev odgovora na vprašanja v zvezi z negospodarnim in zaskrbljujočim delovanjem uprave Vzajemne d.v.z. v škodo zavarovancev in predlaga Agenciji za zavarovalni nadzor - AZN, da dopolni odgovore na že zastavljena vprašanja.  

Vprašanja državnega svetnika Draga Ščernjaviča, ki jih je Državni svet obravnaval na 42. seji 7. 12. 2011 in jih naslovil na Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za finance in Agencijo za zavarovalni nadzor, so se glasila:

1. Zakaj izredna uprava Vzajemne ni izvedla revizij medijsko izpostavljenih projektov oz. poslov (projekt Solventnost II – Adacta, poslovanje s Percepcijo, projekt Oltra, Drugo mnenje – Matt, naložbe v Luksemburške sklade…) ter zakaj je izredna uprava Vzajemne v odgovoru z dne 2. 4. 2010 zavajala Državni svet RS, češ da ravno te posle revidira? Iz članka Nekateri posli Vzajemne v reviziji, drugi ne (Delo, 3. 8. 2011) je jasno razvidno, da se predhodno navedenih poslov ni revidiralo. Ali bosta nadzorni svet in uprava Vzajemne zahtevala izvedbo revizij vseh predhodno naštetih projektov oz. poslov in ali bosta ukrepala zoper g. Dušana Kidriča, ki je Državnemu svetu podal neresnične informacije, se v odgovoru izgovarjal na poslovno skrivnost  ter nato ni dovolil izvedbe revizij predhodno naštetih poslov? Za posle z Adacto pa je Adacti celo izdal pisno izjavo, da je svoje obveznosti korektno izpolnila in da je z Adacto sklenil celo pogodbo o vzdrževanju ter da ta izjava predstavlja poslovno skrivnost Vzajemne. Ali je uprava Vzajemne revidirala porabo finančnih sredstev zavarovalnice za oglaševanje na spletnem portalu Požareport, ki je objavljal (verjetno po naročilu) žaljive in neresnične članke o vseh, ki so kakorkoli opozorili oz. nasprotovali nepravilnostim in neracionalnostim Vzajemne (npr. o Mateji Kožuh Novak in ZDUS, o dr. Tomažu Slivniku, ki je opozarjal na nepravilnosti in omrežje okoli projekta Solventnost II, vpletenost direktorja AZN dr. Mihaela Permana, doc. Aleša Ahčana z Ekonomske fakultete...)? Ali je uprava Vzajemne poslovno sodelovala s Požareportom tudi v letu 2011 in kaj je bil vzrok sodelovanja?
2. Zakaj dr. Mihael Perman kljub opozorilom mednarodno priznanega zavarovalniškega strokovnjaka dr. Tomaža Slivnika o nepravilnostih na projektu Solventnost II (npr. elektronsko sporočilo dr. Tomaža Slivnika poslano dr. Mihaelu Permanu dne 29. 1. 2008) ni ukrepal in zahteval revizije poslovanja Vzajemne ter tako preprečil nastajanje škode zavarovancem? Zakaj je Agencija za zavarovalni nadzor po izteku mandata izredni upravi Vzajemne ponovno imenovala za predsednika redne uprave g. Dušana Kidriča in članico uprave ga. Ireno Kos (prej uslužbenko AZN)?  Zakaj Agencija za zavarovalni nadzor skriva odločbo o izredni upravi Vzajemne? Zakaj je dr. Mihael Perman želel preprečiti razrešitev g. Dušana Kidriča z mesta člana uprave v začetku meseca julija 2011? Kako je Agencija za zavarovalni nadzor ukrepala zoper nekdanjega nadzornika Vzajemne g. Ivana Sepaherja, ki je na sodišču leta 2010 preklical izjave, ki jih je podal kot član nadzornega sveta Vzajemne dr. Mihaelu Permanu leta 2009? Odločba o izredni upravi Vzajemne naj bi temeljila predvsem na njegovih neresničnih izjavah. Kako Agencija za zavarovalni nadzor komentira članka »Perman naj bi bil eden od osumljenih v kriminalistični preiskavi Vzajemne« (Dnevnik, 14. 6. 2011) in »Mihael Perman želi preprečiti razrešitev Dušana Kidriča na čelu Vzajemne« (Dnevnik, 5. 7. 2011)? Kako komentira Mihael Perman podelitev licence Adacti za zavarovalniško posredništvo (članek: »Adacta: najprej delajo IT za Triglav, nato ustanovijo zavarovalno posredništvo« (Finance, 26. 5. 2011))? Ali namerava dr. Mihael Perman glede na predhodno opisana dogajanja odstopiti z mesta predsednika senata Agencije za zavarovalni nadzor in kdaj?
3. G. Dušan Kidrič je na TV oddaji Tarča (december 2010) zatrjeval, da njegova plača znaša 10.000 EUR in da ni visoka. Iz podatkov, objavljenih v Poslovnem poročilu Vzajemne za leto 2010, je razvidno, da je Dušan Kidrič v letu 2010 od Vzajemne prejel 136.485 EUR, kar znaša v povprečju več kot 12.000 EUR/mesec.  Prav tako je g. Kidrič zavajal zavarovance Vzajemne glede nakupa službenih avtomobilov Vzajemne. Ali je Uprava Vzajemne pod vodstvom ga. Milojke Kolar ovrednotila potencialno škodo oz. ali in kdaj bo vložila odškodninsko tožbo zoper nekdanjega predsednika uprave Vzajemne g. Dušana Kidriča zaradi njegovega arogantnega obnašanja na TV oddaji Tarča (december 2010)?
4. Ali je Uprava Vzajemne pod vodstvom ga. Milojke Kolar revidirala negospodarno oglaševanje Vzajemne konec leta 2010, ko naj bi Vzajemna v dveh mesecih po javno dostopnih podatkih za oglaševanje namenila kar preko 700.000 EUR, kljub temu pa izgubljala zavarovance? Ali je uprava Vzajemne vložila odškodninske tožbe zoper g. Dušana Kidriča in direktorja sektorja za trženje g. Branka Krašovca (ki ga je izredna uprava zaposlila sredi leta 2010) zaradi slabih rezultatov poslovanja Vzajemne? Zakaj je g. Dušan Kidrič na vodstvena mesta zaposloval bivše svetovalce g. Boštjana Avra (npr. na mesto direktorja Poslovne enote Ljubljana g. Tevža Korenta, ki je svetoval g. Boštjanu Avru na spornem projektu Oltra)? Ali je katera od izrednih/ rednih uprav pod vodstvom g. Dušana Kidriča in ga. Milojke Kolar dala pisno soglasje (in kdaj) pomočnici direktorja sektorja za trženje - Gostinčar Mia – da je istočasno z zaposlitvijo na zavarovalnici hkrati zastopnica podjetja Eterra Aktiengesellschaft iz Liechtensteina (»Mia Gostinčar – vstopna točka za zaposlitev v Vzajemni«, Dnevnik 18. 3. 2011)? Kakšno stališče zavzema sedanja uprava zavarovalnice pri zaposlovanju vodstvenih zaposlenih, ki so istočasno vpeti v podjetja v Liechtensteinu oz. finančnih oazah?
5. Zakaj ga. Milojka Kolar kot članica takratne uprave Vzajemne marca 2011 ni preprečila predsedniku tedanje uprave g. Dušanu Kidriču podpisa domnevno sporne izjave Adacti, da je družba ADACTA, d.o.o., svoje obveznosti do Vzajemne opravila korektno, da je izredna uprava Vzajemne z Adacto podpisala vzdrževalno pogodbo?  Zakaj je g. Dušan Kidrič predmetno izjavo Adacti označil kot poslovno skrivnost Vzajemne? Kaj je želel s tem prekriti?
6. Zakaj je uprava Vzajemne po razrešitvi g. Dušana Kidriča z mesta predsednika uprave Vzajemne dne 7. 7.2011 izplačala g. Dušanu Kidriču odpravnino in ga povrhu tega še zaposlila za polovični delovni čas z osnovno plačo v višini 3200 EUR/mesec? Na katerih področjih dela razrešeni predsednik uprave Vzajemne in katere konkretne izdelke je naredil kot pomočnik uprave v obdobju od meseca julija 2011? Kdo je podpisal  pogodbo o zaposlitvi za pomočnika uprave z Dušanom Kidričem? Kdo je Dušanu Kidriču odobril izplačilo odpravnine ob razrešitvi z mesta predsednika uprave?
7. Kdo je kljub krivdnemu odpoklicu g. Boštjana Avra z mesta predsednika uprave Vzajemne le-temu ob odhodu z Vzajemne odobril izplačilo odpravnine? Kdo je podpisal pogodbo o zaposlitvi z g. Igorjem Jarcem za pomočnika uprave, po kateri mu je bila izplačana odpravnina v višini 44.000 EUR? Ali je bila oz. bo proti podpisniku pogodbe vložena odškodninska tožba? Kdo je odobril izplačilo odpravnine?
8. Uprava Vzajemne naj pojasni, kolikšna je bila vrednost poslovnih prostorov Vzajemne v TPC City Maribor pred prenovo, kdo je naročal oz. odobril prenovo poslovnih prostorov v letu 2011, koliko je stala celotna prenova poslovnih prostorov in kakšna je sedanja vrednost omenjenih prenovljenih poslovnih prostorov.      

Obrazložitev:

Državni svet je 17. 12. 2011 prejel dopis Agencije za zavarovalni nadzor – AZN (št. 40161-1981/11-10, podpisani direktor dr. Mihael Perman) na treh straneh, v katerem pa ni  odgovorov na ključna vprašanja državnega svetnika Draga Ščernjaviča, ki jih je Državni svet obravnaval na 42. seji 7. 12. 2011 in jih naslovil na AZN. Odgovori so neceloviti oz. nekateri celo zavajajoči, kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

Povzetek nekaterih necelovitih oziroma zavajajočih navedb iz odgovorov direktorja AZN Dr. Permana z dne 27. 12. 2011 se glasi:

AZN v odgovoru v drugem (2) odstavku ugotavlja, da se večina vprašanj nanaša na poslovne odločitve Vzajemne, d.v.z., ki je v skladu z Zakonom o zavarovalništvu (ZZavar) v pristojnosti uprave družbe, nadzor nad poslovanjem družbe pa je v rokah nadzornega sveta družbe.

V tretjem (3) odstavku AZN navaja pristojnost v skladu z določilom prvega odstavka 172. člena ZZavar zgolj na nadzor nad zavarovalnicami z namenom preverjanja, če zavarovalnice spoštujejo pravila o obvladovanju tveganj in druga pravila in predpisi ter zakoni ter da v skladu z navedenim AZN ne more nadzorovati poslovnih odločitev zavarovalnice, ki ne pomenijo kršitev določb ZZavar. V četrtem (4) odstavku AZN navaja Odločbo o imenovanju izredne uprave 23.10.2009, ki jo je AZN izdala, ker je bilo po njenem ugotovljeno, da v Vzajemni niso obstajali pogoji za nepristransko, objektivno, predvsem pa neodvisno in učinkovito opravljanje nalog nadzora nad vodenjem poslov Vzajemne. Navaja, zaradi ugotovljenih kršitev tedanje uprave in nadzornega sveta bi poslovanje, pri katerem ni zagotovljeno učinkovito izvajanje nadzorne funkcije niti nadzornega sveta niti članov Vzajemne, lahko ogrozilo tako varnost poslovanja Vzajemne, kot tudi varnost njenih članov kot nosilcev posredne in neposredne funkcije nadzora ter kot zavarovalcev in zavarovancev, ki so upravičeni do pravic iz zavarovalnih pogodb in do rezultatov poslovanja Vzajemne.

V petem (5) odstavku AZN navaja, da zaradi ravnanj in opustitev nadzornega sveta in uprave Vzajemne, nadzorni svet Vzajemne ni mogel nepristransko, objektivno in neodvisno opravljati nalog nadzora nad vodenjem poslov Vzajemne oz. drugih nalog iz določb Zzavar in ZGD-1, s čimer bi nadaljnje poslovanje Vzajemne lahko ogrozilo varnost članov Vzajemne tako kot zavarovalcev kot zavarovancev. AZN navaja, da je  ravno zato z Odločbo o izredni upravi imenovala izredno upravo v Vzajemni za čas devetih mesecev, naloga izredne uprave pa je bila tudi zagotovitev organizacije sistema notranjih kontrol na vseh področjih poslovanja Vzajemne in zagotovitev njegovega delovanja v skladu z ZZavar. V šestem (6) odstavku AZN navaja, da je senat AZN ob koncu trajanja izredne uprave izdal Odločbo o prenehanju izredne uprave, kjer je na podlagi vpogleda v Končno poročilo ocenil delo izredne uprave kot pozitivno in uspešno. Navaja, da je iz navedenega poročila izhajalo, da se je izredna uprava temeljito in učinkovito lotila vzpostavitve učinkovitega sistema notranjih kontrol ter bolj preglednega stanja delovanja Vzajemne. Navaja, da je Senat AZN ocenil, da je preko posvetovalnega organa izredna uprava učinkovito poskrbela, da so bile interesne skupine učinkovito seznanjene s politiko in razvojem Vzajemne, s čimer je delovanje postalo bolj transparentno. Navaja, izredna uprava je tudi poskrbela za ugodnejši finančni položaj in portfelj zavarovancev. Navaja, da se je senat AZN na podlagi Končnega poročila in predvsem analize obratovalnih stroškov januar - maj 2010 strinjal z oceno izredne uprave, da je finančno poslovanje Vzajemne stabilno in da družba nima težav z likvidnostjo. Navaja, da je senat ocenil kot pozitivno dejanje izredne uprave, ki je na podlagi revizije preteklega delovanja Vzajemne, maja 2010 vložila odškodninsko tožbo zoper člane dveh preteklih uprav, da je izredna uprava v relativno kratkem času, ki ji je bil na voljo uspela poskrbeti, da pretekla dejanja uprav dobijo sodni epilog.

V sedmem (7) odstavku AZN navaja, da je izredna uprava tudi ustrezno spremenila in dopolnila statut in druge interne akte Vzajemne, saj spremembe poslovnikov o delu nadzornega sveta in o delu uprave pomenijo predvsem večjo zavezanost uprave v razmerju do nadzornega sveta.

V osmem (8) odstavku AZN navaja, da je senat AZN ocenil kot pozitivno tudi racionalizacijo stroškov upravljanja Vzajemne, in sicer prenos pravnih stroškov, ki so se izvajale s pomočjo zunanjih odvetnikov na interno pravno službo... V devetem (9) odstavku AZN navaja, da je zmanjšanje stroškov in njihova racionalizacija pomenila tudi prekinitev obstoječih pogodb v marketingu s poslovnimi partnerji in pogodbenimi oglaševalci in sprejem plana marketinških dejavnosti, ki je bil po vrednosti za okroglo 1.200.000,00 EUR manjši v primerjavi z letom pred uvedbo izredne uprave. Navaja, da je s ciljem učinkovitega pregleda in nadzora sponzorskih in donacijskih sredstev bila oblikovana tudi strategija in sprejet pravilnik o sponzorstvih in donacijah.

V desetem (10) odstavku AZN navaja, da je senat AZN ocenil kot uspešno tudi delo izredne uprave na področju notranje revizije. Navaja, v skladu s sprejetim planom dela so se revizijski pregledi nanašali predvsem na preveritev poslovanja Vzajemne s posameznimi pravnimi in fizičnimi osebami, ki so bile v preteklih letih dobavitelji informacijske opreme in različnih vrst storitev. Navaja, da je notranja revizija sodelovala z zunanjimi revizorji, pri forenzičnih pregledih medijsko najbolj izpostavljenih poslov Vzajemne z družbama Normacomm d.o.o. in Geacomm d.o.o, z nadzornimi organi AZN pri pregledu poslovanja Vzajemne v preteklih obdobjih in pri koordinaciji aktivnosti z zunanjimi odvetniki pri pripravi tožbenega zahtevka do prejšnjih uprav.

V enajstem (11) odstavku AZN navaja, da je senat AZN ocenil, da je izredna uprava svoje delo v mandatu, ki ji je bil dan na voljo, opravila uspešno in se temeljito lotila in zagotovila uspešno organizacijo sistema notranjih kontrol na vseh področjih poslovanja in zagotovitev njenega delovanja v skladu z ZZavar. Navaja, da je izredna uprava v času svojega mandata vzpostavila racionalno in skrbno poslovanje s sprožitvijo revizije ravnanj preteklih uprav in posledično vložitvijo tožb, ter ustrezno poskrbela za racionalnejše poslovanje posameznih oddelkov tako po organizacijski kot po kadrovski plati. Navaja, da je izredna uprava uspela skleniti več pogodb po bistveno ugodnejših pogojih glede na pretekle pogodbe.

V dvanajstem (12) odstavku AZN navaja, da je z vso odgovornostjo imenovala izredno upravo, saj so bili zanjo izkazani zakonski razlogi, po koncu trajanja mandata pa je bila Vzajemna vrnjena svojim članom v bolj transparentnem stanju. Navaja, razrešitev Dušana Kidriča se nikoli ni poskušala preprečiti, AZN je v skupni izjavi članov strokovnega sveta in senata Agencije le opozorila na smotrnost in racionalnost odločitev takratnega nadzornega sveta zaradi imenovanja dveh novih članov uprave. Navaja, AZN ni imela pristojnosti ukrepanja zoper nekdanjega nadzornika Vzajemne g. Ivana Sepaherja, ki je na sodišču leta 2010 preklical izjave, ki jih je podal kot član nadzornega sveta Vzajemne. Navaja, da je dejstvo, da to tudi ni moglo imeti vpliva na dokončnost in pravnomočnost odločbe o izredni upravi.

V trinajstem (13) odstavku AZN navaja, glede izvedbe revizij medijsko izpostavljenih projektov in očitkov takratnemu predsedniku uprave Dušanu Kidriču, ki naj bi s svojimi odgovori zavajal Državni svet, AZN svetuje, da se vprašanja naslovi na Vzajemno d.v.z. in njene poslovodne organe. Navaja, da AZN ni pristojna, da komentira pristojne odločitve sedanje in pretekle uprave, ki se nanašajo na oglaševanje, zaposlovanje in sklepanje pogodb z zunanjimi izvajalci storitev, saj le-to sodi v redni okvir poslovanja, ki ga izvaja uprava družbe in katere delo nadzira nadzorni svet družbe, ki nadzoruje vodenje poslov družbe in kateremu je uprava za svoje delo ne(gospodarno) ravnanje odgovorna.

* * *

AZN tako v odgovoru Državnemu svetu pri razlogih za imenovanje izredne uprave navaja tudi kršitve tedanjega nadzornega sveta zavarovalnice. Nadzorni svet je bil do izredne uprave oktobra 2009 v 6 članski sestavi in sta v njem bila s strani zaposlenih člana Primož Igerc in Darja Korpar (predstavljala sta 2/6 oziroma 1/3 glasov). Omenjena člana sta po javno dostopnih objavah ravno s svojim delovanjem in zapuščanjem sej ogrožala t.i. učinkovito (kot je navedeno v (4) odstavku odgovora AZN), nepristransko, objektivno in neodvisno ((5) odstavek odgovora AZN) izvajanje nadzorne funkcije. Kljub temu AZN ni vzpostavila vzvodov, da omenjena člana nadzornega sveta Primož Igerc in Darja Korpar (nad katerim AZN navaja ugotovljene kršitve v (4) odst., kot razlog za izredno upravo), ne bi bila člana nadzornega sveta še naprej po izteku ukrepa izredne uprave od julija 2010. Prav tako AZN in izredna uprava nista vložila odškodninske tožbe zoper Ivana Sepaherja, ki je preko podjetja Percepcija, ki je v lasti njegovega sina Jureta Sepaherja, ob asistenci Boštjana Avra izvajal sporne svetovalne posle za Vzajemno. V (7) odstavku AZN navaja ustrezno spremembo in dopolnitev statuta ter drugih internih aktov zavarovalnice, pri čemer pa so v celoti spregledali oziroma zanemarili kršitve omenjenih dveh  članov nadzornega sveta.

Navedbe AZN v šestem odstavku, da je izredna uprava poskrbela za ugodnejši finančni položaj in portfelj zavarovancev, so zavajajoče. Število odpovedi in sklenitev zavarovanj ter zmanjšanje portfelja (v času izredne uprave in AZN v vlogi nadzornega sveta) in poslovni rezultat v času izredne uprave so prej zaskrbljujoči kot pa „ugodni“, kot navaja AZN. Vzajemna je poslovno leto 2009 zaključila z dobičkom 6,4 mio EUR, med tem ko je poslovno leto 2010 zaključila z izgubo. Prav tako je leto 2010 zavarovalnica končala z več deset tisoč zavarovancev manj.

Navedbe Mihaela Permana o sprejemu nižjega plana marketinških aktivnosti v osmem odstavku so zavajajoče, saj AZN ne odgovori na vprašanja glede stroškov oglaševanja npr. v drugi polovici leta 2010, ko je Vzajemna v samo dveh mesecih (oktobra in decembra) po javno dostopnih podatkih (in objavah npr. časopisov Marketing Magazin idr.) samo za oglaševanje porabila preko 700.000,00 Evrov (ko sta  sektor za trženje vodila direktor Branko Krašovec, ki ga je na to mesto zaposlila izredna uprava v sestavi Kidrič, Kos in Mia Gostinčar). AZN tudi ne navede, da je sponzorstva in donacije zavarovalnica v tem času enostavno enostransko praktično prenehala izvajati (npr. prekinitve dolgoletne pogodbe s sindikati na letni ravni okrog 200.000 evrov samo iz naslova ene pogodbe), ter ima zaradi tega med drugim tudi nove  sodne spore, ne pa samo (začasno) zmanjšanje stroškov.

Navedbe v odgovoru AZN v trinajstem odstavku se razlikujejo od njenih predhodnih navedb,  npr. v desetem odstavku, kjer AZN navaja, da je notranja revizija sodelovala z zunanjimi revizorji, pri forenzičnih pregledih medijsko najbolj izpostavljenih poslov Vzajemne z družbama Normacom d.o.o. in Geacomm d.o.o, z nadzornimi organi AZN pri pregledu poslovanja Vzajemne v preteklih obdobjih in pri koordinaciji aktivnosti z zunanjimi odvetniki. V obdobju imenovanja izredne uprave je bila ravno AZN v vlogi nadzornega sveta in pristojna za nadzor vodenja poslov družbe, izredna uprava pa je bila za svoje delo ne(gospodarno) ravnanje odgovorna ravno AZN. Prav tako je zaslišanje takratnega člana nadzornega sveta Ivana Sepaherja na AZN dvakrat poleti 2009 opravil direktor Mihael Perman osebno, Ivan Sepaher pa je nato na sodišču leta 2010 javno preklical izjave kot neresnične, ki jih je podal kot član nadzornega sveta Vzajemne. Prav tako so zavajajoče trditve Mihaela Permana glede medijsko najbolj izpostavljenih poslov. Medijsko najbolj izpostavljen je bil projekt Solventnost II, ki sta ga izvajala Adacta in Geacomm, za katerega je Boštjan Aver načrtoval kar 2,1 mio EUR sredstev in v katerega je bil po pisanju medijev vpleten tudi Mihael Perman preko Aleša Ahčana. Prav tako se naj bi izvajale finančne transakcije med Geacommom in Adacto (Adacta jepo navedbah medijev od Geacomma kupila del modela, ki ga je Geacomm prodal  Vzajemni). Denis Mužerlin (sin lastnika Geacomma Jožefa Mužerlina) je iz svojega bančnega računa najmanj dvakrat nakazal Boštjanu Avru zneska v višini 15.000 evrov (kot »vračilo posojila«). Kljub temu je uprava pod vodstvom Dušana Kidriča dne 7.4.2010 z Adacto podpisala novo pogodbo. Mihael Perman (kot predsednik NS izredne uprave), Dušan Kidrič ter nato Milojka Kolar in služba za notranjo revizijo verjetno namenoma niso izvedli revizije spornih poslov z Adacto, kar predstavlja utemeljen sum zlorabe položaja.  

Mihael Perman je v odgovoru z dne 27. 12. 2011 zapisal, da AZN ni pristojna, da komentira sporne poslovne odločitve sedanje in pretekle uprave, ki se nanašajo na sporno:

• oglaševanje Vzajemne v dveh mesecih konec leta 2010 v višini več kot 700.000 evrov, ko je Vzajemna kljub enormno visokemu negospodarnemu oglaševanju izgubila ogromno zavarovancev.
• Kadrovanje - zaposlovanje »novih« delavcev (npr. Kidričeva zaposlitev Averjevega svetovalca na spornem projektu Oltra Tevža Korenta na mesto direktorja največje Poslovne enote Ljubljana brez izkušenj in znanj iz zavarovalništva; zaposlitev Jožeta Keršmanca, ki se je pred časom v javnosti pojavljal kot predstavnik podjetja Eterra Aktiengesellschaft iz Liechtensteina (»Mia Gostinčar – vstopna točka za zaposlitev v Vzajemni«, Dnevnik 18. 3. 2011)...
• Sklenitev nove pogodbe z Adacto pod vodstvom Dušana Kidriča.
• Poslovanje oz. sklepanje poslov (npr. preko 100.000 EUR vredna prenova poslovnega prostora Vzajemne v Mariboru, ki jo je odobrila zdajšnja predsednica uprave Milojka Kolar), idr..

V skladu z navedenim Državni svet ponovno poziva AZN, da na vsa zastavljena vprašanja z dne 07. 12. 2011 odgovori celovito in verodostojno in komentira članka »Perman naj bi bil eden od osumljenih v kriminalistični preiskavi Vzajemne, Dnevnik, 14. 6. 2011« in »Mihael Perman želi preprečiti razrešitev Dušana Kidriča na čelu Vzajemne, Dnevnik, 5. 7. 2011«. Prav tako Državni svet AZN poziva, da pojasni, kako bo ukrepala zoper svojo uslužbenko Ireno Kos, ki kot članica izredne uprave Vzajemne ni revidirala medijsko najbolj spornih projektov, na sodišču 10.6.2010 krivo pričala in izvajala mobing nad zaposlenimi v Vzajemni (o čemer je vodstvo sindikata delavcev pisno opozorilo nadzorni svet zavarovalnice 30. 12. 2010 in zahtevalo sestanek), zaposlenim sporočala, s kom se ne smejo sestajati?

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Agenciji za zavarovalni nadzor, da vprašanja ponovno prouči in na njih v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) v roku 30 dni odgovori.

  Zahteva državnega svetnika Draga Ščernjaviča - sklep Državnega sveta z opombami